Jedro

V postopku odločanja o pritožbi zoper sklep o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, taksne obveznosti ni. Vendar napačen pravni pouk ni v ničemer vplival na toženčev položaj, saj prvostopenjsko sodišče od toženca ni terjalo takse za pritožbo zoper obravnavani sklep.

Toženec ne izpolnjuje pogojev za oprostitev plačila sodnih taks. Ugotovljeno toženčevo premoženjsko stanje preprečuje ugoditev njegovemu predlogu.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se zavrne toženčev predlog za oprostitev plačila sodnih taks.

2. Toženec je v pravočasni laični pritožbi zoper takšno odločitev navedel, da je ocena sodišča prve stopnje, da se njegovo premoženjsko stanje ni spremenilo, pavšalna. Z večino nepremičnin, ki jih je sodišče prve stopnje upoštevalo pri ugotavljanju njegovega premoženjskega stanja, ne more razpolagati, ker so predmet tega pravdnega postopka. Nepremičnino v k.o. ... uporablja za stalno bivanje, nepremičnina pa ni prosta bremen, kot to zatrjuje sodišče. Pritožbenemu sodišču tudi predlaga, da izpopdbijani sklep odpravi v delu pravnega pouka, kjer je navedeno, da mora biti ob vložitvi pritožbe plačana sodna taksa. Iz četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) izhaja, da se v postopku odločanja o pritožbi zoper sklep o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, taksa ne plača. 3. Pritožba je neutemeljena.

4. Toženec je pravilno opozoril na nepravilnost pravnega pouka v delu, da mora pritožnik ob vložitvi pritožbe plačati sodno takso. V postopku odločanja o pritožbi zoper sklep o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, taksne obveznosti ni. Vendar pa takšen napačen pouk ni v ničemer vplival na toženčev položaj, saj prvostopenjsko sodišče tega napotila pritožniku ni upoštevalo in od toženca takse za pritožbo zoper obravnavani sklep tudi ni terjalo.

5. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu navedlo, da je že enkrat odločilo o toženčevem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks. S sklepom z dne 1. 10. 2019, ki je postal pravnomočen s sklepom Višjega sodišče v Ljubljani I Cp 409/2020 je toženčev predlog za oprostitev plačila sodnih taks v tem pravdnem postopku zavrnilo in mu hkrati za 12 mesecev odložilo plačilo sodne takse v višini 33 EUR. Iz podatkov spisa celo izhaja, da je prvostopenjsko sodišče pravnomočno zavrnilo še en toženčev predlog za oprostitev plačila sodnih taks, in sicer s sklepom z dne 16. 8. 2021. O tem je bilo torej že pravnomočno odločeno. Ponoven predlog za oprostitev plačila sodnih taks bi zato lahko pogojeval nov postopek odločanja o tem vprašanju le v primeru, če bi bile podane upoštevne spremenjene okoliščine v predlagateljevem premoženjskem stanju. Toženec je v svojem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, ki ga je podal hkrati s pritožbo dne 14. 4. 2022, sicer navedel, da prosi za oprostitev plačila sodnih taks glede na novonastala dejstva v povezavi s premoženjskim stanjem, vendar pa o teh dejstvih ni postavil nikakršnih trditev. Sodišče prve stopnje je zato z izpodbijanim sklepom odločilo o stvari, o kateri je že bilo pravnomočno odločeno.

6. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da toženec ne izpolnjuje pogojev za oprostitev plačila sodnih taks, ki so določeni v 11. členu ZST-1. Ugotovljeno toženčevo premoženjsko stanje preprečuje ugoditev njegovemu predlogu. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je toženec lastnik enajstih nepremičnin, med njimi tudi nepremičnine parc. št. 17/3 k.o. ..., ki je po oceni GURS vredna 325.260,00 EUR in v kateri ne biva.1 Navedena nepremičnina tudi ni obremenjena, kot to toženec navaja v pritožbi. Iz zemljiškoknjižnega izpiska, ki ga je prvostopenjsko sodišče pribavilo na dan odločanja, izhaja, da pri navedeni nepremičnini ni vpisana nobena pravica ali pravno dejstvo, ki omejuje lastninsko pravico na nepremičnini.

7. Skladno s prvim in drugim odstavkom 12. a člena ZST-1 v zvezi s 27. členom Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (ZSVarPre) do oprostitve plačila sodnih taks ni upravičena samska oseba ali družina, ki ima premoženje, ki se upošteva po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, če premoženje dosega ali presega vrednost 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, kar predstavlja vrednost 20.250,72 EUR. Glede na navedeno dejansko ugotovitev toženčevo premoženje presega navedeni zakonsko določeni premoženjski cenzus za oprostitev plačila sodne takse, zato je sodišče prve stopnje njegov predlog za oprostitev pravilno zavrnilo.

8. Pritožba je zato neutemeljena in jo je bilo treba zavrniti ter potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

1 Nasprotnega toženec tudi ni dokazoval.