Jedro

Vrednost spornega predmeta ne presega 80.000,00 SIT, zato revizija ni dovoljena.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim sta tožnika zahtevala, da se toženki prepove vstopiti v stanovanjsko hišo Š., dvorišče in poslovno stavbo in te nepremičnine uporabljati.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sodbo prve stopnje.

Proti tej sodbi vlaga tožeča stranka revizijo. Uveljavlja revizijske razloge zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da revizijsko sodišče spremeni sodbi druge in prve stopnje ter tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa, da obe sodbi razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (3. odst.390.čl. Zakona o pravdnem postopku).

Revizija ni dovoljena.

Tožeča stranka je nepravilno navedla vrednost spornega predmeta s točkami, celo brez pojasnila, ali je s tem mislila na taksno ali na odvetniško tarifo. Vendar je na glavni obravnavi dne 16.2.1995 navedla, da to pomeni 9.000,00 SIT. Tako opredeljena vrednost spornega predmeta tožeči stranki ne daje pravice do revizije. Od 5.12.1992 dalje namreč velja Zakon o valorizaciji denarnih kazni za kazniva dejanja in gospodarske prestopke ter drugih denarnih zneskov (Ur.l. RS št. 55/92), ki v 9. členu zvišuje za desetkrat tudi denarne zneske, ki jih Zakon o pravdnem postopku določa v 2. in 3. odst. 382.čl. kot mejne za dovoljenost revizije v premoženjskopravnih sporih z nedenarnim zahtevkom. V tej zadevi je bila tožba vložena dne 18.10.1994. Zato bi bila revizija dovoljena, če bi vrednost spornega predmeta presegala 80.000,00 SIT. Ker ta predpostavka ni izpolnjena, revizija ni dovoljena in jo je zato revizijsko sodišče zavrglo (392.čl. Zakona o pravdnem postopku).