Jedro

V sporu o obsegu zapuščine so dediči enotni in nujni sosporniki.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek, ki se glasi: "1. Ugotovi se, da v zapuščino po pokojnem J.T. ne spada nepremičnina parc. št. 481.S - gospodarsko poslopje v izmeri 140 m2, pripisana k vl. št. 1911 k.o. ... ter 1/2 delež nepremičnin, ki so vpisane na ime pokojnega J.T. do 1/4 pri vl. št. 1098 k.o. ..., h kateri so pripisane parc. št. 384/41 - gozd v izmeri 3525 m2, parc. št. 3072/1 - travnik v izmeri 79 m2, parc. št. 3072/2 - stavbišče v izmeri 22 m2, parc. št. 3073 - vinograd v izmeri 2126 m2 in parc. št. 3074 - travnik v izmeri 241 m2, do 1/1 pri vl. št. 1911 k.o. ..., h kateri so pripisane parc. št. 4054 - travnik v izmeri 8025 m2, parc. št. 4055 - njiva v izmeri 2492 m2, parc. št. 4058/1 - travnik v izmeri 12960 m2, njiva v izmeri 6240 m2, parc. št. 480.S - stanovanjska stavba v izmeri 104 m2, do 1/4 pri vl. št. 675 k.o. ..., h kateri je pripisana parc. št. 1185/2 - travnik v izmeri 8092 m2 in do 1/4 pri vl. št. 1277 k.o. ..., h kateri sta pripisani parc. št. 9026/5 - pašnik v izmeri 2952 m2 in parc. št. 927/2 - gozd v izmeri 17847 m2, ki ustrezajo prispevanju tožnika o ohranitvi oziroma povečanju zapustnikovega premoženja in se nepremičnine oziroma ta delež na nepremičninah izloči iz zapustnikovega premoženja.

2. Ugotovi se, da na nepremičnini parc. št. 841.S - gospodarsko poslopje v izmeri 140 m2 pripisani k vl. št. 1911 k.o. ... ter na 1/2 deležu nepremičnin vpisanih na ime pokojnega J.T. vpisanih pod vl. št. 1098 k.o. ..., h kateri so pripisane parc. št. 384/41 - gozd v izmeri 3525 m2, parc. št. 3072/1 - travnik v izmeri 79 m2, parc. št. 3072/2 - stavbišče v izmeri 22 m 2, parc. št. 3073 - vinograd v izmeri 2126 m2 in parc. št. 3074 - travnik v izmeri 241 m2, vl. št. 1911 k.o. ..., h kateri so pripisane parc. št. 4054 - travnik v izmeri 9025 m2, parc. št. 4055 - njiva v izmeri 2492 m2, parc. št. 4058 - travnik v izmeri 12960 m2, njiva v izmeri 6240 m2, parc. št. 480.S - stanovanjska stavba v izmeri 104 m2, vl. št. 675 k.o. ..., h kateri je pripisana parc. št. 1185/2 travnik v izmeri 8092 m2 in vl. št. 1277 k.o. ..., h kateri sta pripisani parc. št. 926/5 - pašnik v izmeri 2952 in parc. št. 927/2 - gozd v izmeri 17847 m2, ki so v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Krškem vpisane na ime pok. J.T., obstoji lastninska pravica tožnika A.T. ter je toženec J.T. ml. dolžan dopustiti, da se na podlagi te sodbe vknjiži: - lastninska pravica na nepremičnini parc. št. 481.S - gospodarsko poslopje v izmeri 140 m2 pripisani k vl. št. 1911 k.o. ... do celote na ime A.T., roj. ...; - lastninska pravica na nepremičninah vpisanih pod vl. št. 1098 k.o. ..., h kateri so pripisane parc. št. 384/41 - gozd v izmeri 3525, parc. št. 3072/1 - travnik v izmeri 79 m2, parc. št. 3072/2 - stavbišče v izmeri 22 m2, parc. št. 3073 - vinograd v izmeri 2126 m2 in parc. št. 3074 - travnik v izmeri 241 m2 do 1/8 na ime A.T., roj....; - lastninska pravica na nepremičninah vpisanih pod vl. št. 1911 k.o. ..., h kateri so pripisane parc. št. 4054 - travnik v izmeri 8025 m2, parc. št. 4055 - njiva v izmeri 2492 m2, parc. št. 4058/1 - travnik v izmeri 12960 m2, njiva v izmeri 6240 m2, parc. št. 480.S - stanovanjska stavba v izmeri 104 m2 do 1/2 na ime A.T. , roj. ...; - lastninska pravica na nepremičninah vpisanih pod vl. št. 675 k.o. ..., h kateri je pripisana parc. št. 1185/2 - travnik v izmeri 8092 m2 do 1/8 na ime A.T., roj. ...; - lastninska pravica na nepremičninah vpisanih pod vl. št. 1277 k.o. ..., h kateri sta pripisani parc. št. 926/5 - pašnik v izmeri 2952 in parc. št. 927/2 - gozd v izmeri 17847 m2 do 1/8 na ime A.T., roj. ...;

3. Toženec je dolžan tožniku povrniti pravdne stroške skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje prvostopne sodbe dalje do plačila, vse v petnajstih dneh, da ne bo izvršbe."

II. Tožnik je dolžan tožencu v roku 15-ih dni plačati 2.543,92 EUR stroškov pravdnega postopka.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je ugodilo tožbenemu zahtevku za izločitev v izreku sodbe navedenih nepremičnin iz zapuščine po pokojnem očetu pravdnih strank ter ugotovilo, da na njih obstoji lastninska pravica tožnika in v posledici, da je toženec dolžan dopustiti, da se tožnik na eni od njih (gospodarskem poslopju) vknjiži kot lastnik do celote, na ostalih pa kot solastnik do 1/8 ali 1/2. O stroških postopka je odločilo, da jih je dolžan tožniku povrniti toženec.

V pravočasni pritožbi, ki jo je podal toženec po svojem pooblaščencu, uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP-D, v nadaljevanju ZPP). Višjemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne s stroškovno posledico, podrejeno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne v ponovno sojenje na prvo stopnjo. Meni, da je sodišče prve stopnje podleglo vtisu tožnika, ki je neresnično navajal, kaj vse je delal in financiral. Sodišče je spregledalo, da traktor, s katerim naj bi tožnik zaslužil, ni bil njegov, ampak od pokojnika, enako vsi priključki. Ni tudi upoštevalo, da je imel tožnik vso oskrbo na kmetiji. Sodba pa, da nima razlogov o dejstvih, ki jih je zatrjeval toženec. Izpodbija verodostojnost prič, na katerih izpovedbo je prvostopenjsko sodišče oprlo svojo odločitev ter dokazno oceno. Kritizira izvedensko mnenje. Iz izvedenih dokazov po njegovem izhaja, da tožnik iz kmetije ni zaslužil. Ni pa tudi dokazal, da bi se vrednost kmetijskih površin zaradi njegovega dela povečala ali ohranila.

Tožnik je na pritožbo odgovoril. Pritrjuje odločitvi prvostopenjskega sodišča in razlogom zanjo ter predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša pritožbene stroške.

Pritožba je utemeljena.

Ob zapustnikovi smrti nastane glede zapustnikovega premoženja (dediščine, zapuščine) med sodediči skupnost. Zapuščina preide na zapustnikove dediče že po samem zakonu s trenutkom njegove smrti (132. člen Zakona o dedovanju - ZD), njihova skupnost pa praviloma traja vse do tedaj, ko zapuščino razdelijo med seboj. Do tega trenutka dediči upravljajo in razpolagajo z zapuščino skupno (1. odst. 145. člena ZD). Zato so v sporu o obsegu zapuščine (to je o tem, da posamezno premoženje ne sodi, ali da sodi v zapuščino) dediči enotni in tudi nujni sosporniki. Enotni zato, ker je mogoče spor rešiti le na enak način za vsakega od njih (196. člen ZPP), nujni pa zato, ker so v takšni medsebojni zvezi, da s pravicami lahko upravljajo in razpolagajo samo vsi skupaj. Ker je pravica sodedičev skupna in nedeljiva in izhaja iz zapuščine kot celote, ni dopustno reševati spora o obsegu zapuščine brez sodelovanja vseh udeležencev materialnopravnega razmerja. V pravdi morajo zato sodelovati vsi, bodisi na aktivni bodisi na pasivni strani, in sicer ne glede na njihova priznanja pred pravdo oziroma v zapuščinskem postopku. Tako stališče je že dalj časa uveljavljeno v slovenski sodni praksi (prim. odločbe Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 574/2004, II Ips 759/2005, II Ips 267/2006, II Ips 322/2006, II Ips 44/2006, itd.).

Pravkar pojasnjeno pomeni, da tožnik ni tožil oseb, ki bi bile prava stranka. Iz podatkov spisa je razvidno, da je dedinja po pokojnem očetu pravdnih strank tudi M.K.. Kot rečeno bi morali v postopku sodelovati vsi sodediči. Če se sodedinja M.K., ki tožnikovemu zahtevku sicer ne nasprotuje, tožniku ni pridružila na aktivni strani (kot tožnica), bi jo moral s tožbo zajeti na pasivni strani, torej kot toženko. Ker ni ravnal tako, je tožil napačno stranko. Zato je potrebno ob pravilni uporabi materialnega prava tožbeni zahtevek zaradi pomanjkanja pasivne legitimacije tožbeni zahtevek zavrniti. To je pritožbeno sodišče storilo v okviru preizkusa izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti skladno z 2. odst. 350. člena ZPP. Pripominja pa, da tožnik s tem ni izgubil možnosti vložiti tožbo za izločitev iz zapuščine zoper pravo stranko, niti ne možnosti tožbe za pridobitev lastninske pravice na nepremičninah na drugi pravni podlagi - z vlaganji v tujo nepremičnino.

Glede na obrazloženo je moralo pritožbeno sodišče ugoditi pritožbi tožene stranke in izpodbijano sodbo spremeniti tako, da je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo (5. alineja 358. člena ZPP).

Sprememba izpodbijane sodbe je narekovala tudi spremembo stroškovne odločitve (2. odst. 165. člena ZPP). Ker je v postopku uspel toženec, mu mora tožnik skladno s 1. odst. 154. člena ZPP povrniti potrebne (155. člen ZPP) pravdne stroške. Te je pritožbeno sodišče odmerilo po specificiranih stroškovnikih tožene stranke v spisu (priloga B4 - stroški na prvi stopnji in na list. št. 153 spisa - pritožbeni stroški), skladno z Odvetniško tarifo (OT; Ur. list RS, št. 67/2003) in Zakonom o sodnih taksah. Od priglašenih pravdnih stroškov sodišče ni priznalo postavk "posvet s stranko" in "prejem odločbe", ker so stroški za te storitve že vsebovani v priznanih storitvah (sestava odgovora na tožbo in končno poročilo stranki). Potrebni pravdni stroški tožene stranki na prvi stopnji znesejo 2900 točk po OT, ob upoštevanju točke 0,459 EUR 1.331,10 EUR, plus 2 % materialni stroški (13. člen OT) in 20 % davek na dodano vrednost, je vse skupaj 1.723,94 EUR. Pritožbeni stroški pa znesejo 819,98 EUR (750 točk za sestavo pritožbe, 2 % materialni stroški in 20 % DDV ter 400,00 EUR sodne takse). Skupaj je to 2.543,92 EUR. Obresti od priznanih pravdnih stroškov sodišče ni dosodilo, ker jih tožena stranka ni zahtevala določno, sodišče pa sodi v mejah zahtevkov strank (2. člen ZPP).