Jedro

Postopek odločanja o predlogu za taksno oprostitev je po svoji naravi upravni postopek. Zato zanj veljajo določbe ZUP, po katerih sodišče mora vlagatelja nepopolne vloge pozvati na njeno dopolnitev.

Stranka mora navesti minimum tistih dejstev in okoliščin, iz katerih izhaja, da je pri njej podan dejanski stan iz 3. odst. 11. člena ZST, ki opravičuje taksno oprostitev. Takšnih dejstev tožena stranka ni zatrjevala. Zato s svojim predlogom tudi sicer ne bi mogla uspeti, pa čeprav bi predložila dokazila, na katera se je v predlogu sklicevala.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Pritožnik nosi sam svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodnih taks za napoved pritožbe.

Tožena stranka je zoper sklep pravočasno vložila pritožbo, iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišče prve stopnje v nov postopek.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnik utemeljeno očita prvostopnemu sodišču, da je zmotno uporabilo določbo 336. člena ZPP, po kateri se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev. Postopek odločanja o predlogu za taksno oprostitev je po svoji naravi upravni postopek. Zato zanj veljajo določbe Zakona o upravnem postopku (1. odst. 167. člena ZUP), po katerih sodišče mora vlagatelja nepopolne vloge pozvati na njeno dopolnitev. Prvostopno sodišče torej ni postopalo pravilno, ker tožene stranke ni pozvalo k dopolnitvi predloga za taksno oprostitev. Vendar pa je odločitev kljub temu pravilna.

Po določbi 3. odst. 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST) sodišče oprosti plačila sodne takse pravno osebo glede plačila taks za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, če ta nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožena stranka v predlogu za taksno oprostitev navedla le, da se "trenutno nahaja v težjem premoženjskem stanju", pri čemer zatrjevanega stanja ni niti opisala, še manj pa je trdila, da nima sredstev za plačilo takse in da jih ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti in zakaj ne.

Stranka mora navesti minimum tistih dejstev in okoliščin, iz katerih izhaja, da je pri njej podan dejanski stan iz 3. odst. 11. člena ZST, ki opravičuje taksno oprostitev. Takšnih dejstev tožena stranka ni zatrjevala. Zato s svojim predlogom tudi sicer ne bi mogla uspeti, pa čeprav bi predložila dokazila, na katera se je v predlogu sklicevala.

Prvostopno sodišče je torej pravilno odločilo, ko je predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodnih taks za napoved pritožbe zavrnilo.

Pritožbeno sodišče je zato pritožbo tožene stranke zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).