Jedro

Preden bo prvo sodišče ponovno odločalo o ugovoru nasprotnih udeležencev, saj je na podlagi sklepa z dne 17. 11. 2008 odločeno, da so prepovedani stiki med mladoletnim otrokom in nasprotnimi udeleženci, bo moralo postaviti novega izvedenca, ki bo moral posebej v smeri odločitve o predlogu za izdajo začasne odredbe pojasniti vse tiste okoliščine, ki bi morda kazale na potrebo, da se že med postopkom z začasno odredbo zaščititi otrokove koristi, ker bi mu v nasprotnem nastala nenadomestljiva škoda, posebej bo moral izvedenec pojasniti, na kakšen način bo mogoče ponovno vzpostaviti stik med mld. otrokom in prvim nasprotnim udeležencem, predvsem pa mora izvedenec poleg razgovora z otrokom, opraviti ustrezne psihološke teste, iz katerih bo mogoče ugotoviti pravo voljo mld. otroka do stikov z nasprotnimi udeleženci.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je dne 7. 11. 2008 izdalo sklep, s katerim je odločilo, da se stiki med mld. S. M. in nasprotnimi udeleženci ukinejo, da se v primeru kršitve začasne odredbe nasprotnim udeležencem izreče kazen v višini 1.000,00 EUR, da ugovor ali pritožba ne zadržita izvršitve te začasne odredbe ter da začasna odredba velja do pravnomočne odločitve sodišča po predlogu predlagateljice. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor nasprotnih udeležencev z dne 17. 11. 2008 zoper sklep o začasni odredbi opr. št. N 142/2008 z dne 7. 11. 2008. Nasprotni udeleženci vlagajo pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov ter predlagajo pritožbenemu sodišču, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Sodišče prve stopnje je kršilo določbo 247. člena ZPP, saj ni odločilo o zahtevi nasprotnih udeležencev za izločitev izvedenke dr. G. K. D. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo pripomb nasprotnih udeležencev iz pripravljalne vloge z dne 24. 2. 2009, kar je razvidno iz obrazložitve sklepa, zato nasprotnim udeležencem ni bila zagotovljena pravica do izjave v postopku, kar predstavlja kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Izvedenka je bila odločena kakšno mnenje bo napisala še preden so bili opravljeni razgovori ali strokovne analize, zato so nasprotni udeleženci v ugovoru opisovali komunikacijo izvedenke z nasprotnimi udeleženci. Navedenih očitkom izvedenka ni zanikala v dopolnitvi izvedeniškega mnenja. Izvedenka je svoje mnenje utemeljila na okoliščinah, ki ne ustrezajo dejanskemu stanju in so v nasprotju z ugotovitvami v dosedanjih postopkih, še zlasti v postopku pred Okrajnim sodiščem v K. (pravilo Okrožnim sodiščem v K., op. pritožbenega sodišča) v zadevi N 111/2006, ki si ga izvedenka pred izdelavo mnenja sploh ni vpogledala, pri dopolnitvi mnenja pa je vztrajala pri prvotnih zaključkih, kar je povsem pavšalno, zato mnenja ni mogoče preizkusiti. Izvedenka zaključuje, da naj bi imel otrok z očetom negativne izkušnje iz najzgodnejšega otroštva, kakšne slabe izkušnje naj bi to bile, izvedenka ni pojasnila. Sodišče prve stopnje je v svoji odločitvi izvedeniškemu mnenju izvedenca dr. B. Z. napačno odvzelo vsakršno težo, čeprav so obstajale podobne okoliščine, predlagateljica je že imela novega partnerja in otrok je s predlagateljico že živel ločeno od nasprotnih udeležencev. Nepravilni so zaključki prvega sodišča, da je predlagateljica s svojim aktivnim ravnanjem pokazala pripravljenost za ureditev razmer in odnosov in da stikov ni ovirala. Sodišče prve stopnje v tem postopku ne bi smelo opreti svoje odločitve na poročila oziroma mnenja Centra za socialno delo K., saj je bilo s strani socialne inšpekcije ugotovljeno, da je center deloval nestrokovno v škodo nasprotnih udeležencev. Z izdajo začasne odredbe, da se popolnoma ukinejo stiki, je prvo sodišče kršilo ustavno pravico prvega nasprotnega udeleženca iz 54. člena Ustave RS, saj je ukrep nesorazmeren. Po odločitvi sodišča oče nima pravice do nobenih stikov, tako da se otrok od očeta še bolj odtujuje. Sodišče prve stopnje tudi nepravilno obravnava stike starih staršev v kompletu z očetovimi stiki. Okrožno sodišče v K. je v zadevi Np 111/2006 stike starih staršev res lahko uredilo v okviru očetovih stikov, saj so bili stiki normalno določeni in so stari starši svojo pravico lahko izvrševali, sedaj pa jim je odvzeta možnost do stikov z mld. otrokom. Stiki starih staršev z otrokom so potekali brez zapletov, kar je potrdila tudi predlagateljica, razen ob zadnjem stiku, ko stara starša vnuka tudi nista silila v stike, ki jih pa kasneje več ni bilo.

Predlagateljica je podala odgovor na pritožbo v katerem predlaga, da se pritožba zavrne kot neutemeljena.

Pritožba je utemeljena.

Na podlagi določbe 411. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko izda sodišče med postopkom v zakonskih sporih in sporih iz razmerij med starši in otroki na predlog stranke ali po uradni dolžnosti začasne odredbe o varstvu in preživljanju skupnih otrok, kot tudi začasne odredbe o odvzemu ali omejitvi pravice do stikov oziroma o načinu izvrševanja stikov. Sodna praksa se je že večkrat izrekla, da je začasna odredba, s katero se omeji ali celo odvzame pravica do stikov izjemen ukrep, ki ga je mogoče izreči le v izjemnih okoliščinah zaradi zavarovanja otrokovih koristi, saj bi v nasprotnem otroku nastala nepopravljiva ali nesorazmerno težko popravljiva škoda ali bi lahko prišlo do nasilja. Le ob takšnih predpostavkah je dopustno še pred izdajo končne odločbo do pravnomočnosti odločitve omejiti ali celo prepovedati stike roditelja (ali drugih oseb) z otrokom, takšna odločitev pa tudi ne predstavlja protipravnega posega v pravice staršev iz 54. člena Ustave RS.

Sodišče prve stopnje se pri svoji obrazložitvi sklicuje na izvedeniško mnenje dr. G. K. D., ki ugotavlja, da je odnos predlagateljice z mladoletnim S. dober, da predlagateljica otroka načrtno ne želi odtujiti od očeta oziroma starih staršev ter da stiki prvega nasprotnega udeleženca niso otroku v korist, saj če bi se za vsako ceno vztrajalo pri stikih, bi se slej ko prej začele kazati negativne posledice na otrokovem telesnem in psihičnem zdravju ter njegovem osebnostnem razvoju (glej izvedeniško mnenje stran 115). Zaradi prepletenosti odnosa prvega nasprotnega udeleženca z lastnimi starši izvedenka meni, da bi bilo potrebno prekiniti tudi stike otroka z drugim in tretjim nasprotnim udeležencem. Izvedenka na podlagi razgovorov z mld. S. zaključuje, da bi bilo potrebno stike med nasprotnimi udeleženci in mld. S. ukiniti, zaradi negativnih izkušenj, ki jih je imel mladoletni otrok s prvim nasprotnim udeležencem. Posamezni primeri, ki jih navaja izvedenka (nestrpnost prvega nasprotnega udeleženca do predlagateljice ob prisotnosti otroka, izrečene zmerljivke otroku, neskrben pristop prvega nasprotnega udeleženca do stikov, saj se posameznih stikov brez utemeljenega razloga ni udeležil - glej podrobneje poročilo Centra za socialno delo K. z dne 5. 6. 2008 v zvezi s stiki z dne 28. 5. 2008, izjave prvega nasprotnega udeleženca, da se stikov ne bo udeleževal, ker mu ne koristijo, kakor tudi poročila centra za socialno delo, ki so bila izdelana po opravljenem inšpekcijskem nadzoru, ki je povzeto v obvestilu z dne 19. 5. 2008 - glej prilogo B3) kažejo na neprimeren roditeljski odnos prvega nasprotnega udeleženca do otroka. Kljub navedenim sicer pravilnim ugotovitvam sodišča prve stopnje pa glede na izvedene dokaze ni mogoč prepričljiv zaključek, da je potrebno že z začasno odredbo pred končno odločbo prepovedati stike nasprotnih udeležencev z mld. otrokom. Pritožba utemeljeno opozarja na številne nepravilnosti, ki so bile storjene v postopku pred Centrom za socialno delo v K. v zvezi z izvedbo stikov med nasprotnimi udeleženci in mld. otrokom, ki jih je ugotovil Inšpektorat Republike Slovenije za delo (glej prilogo B 3), ki ugotavlja, da je center za socialno delo dopustil, da je postopke vodila predlagateljica in ne center in da starša nista bila enakovredna udeleženca v svetovalnem procesu. Iz ugotovitev inšpekcijskega nadzora tudi izhaja, da je center za socialno delo brez ustreznih ocen podal predlog, da se stiki mladoletnega otroka z očetom prekinejo ter ni v okviru svojih pristojnosti izpeljal ustreznih postopkov, da bi do izvajanja stikov med prvo nasprotnim udeležencem in mld. otrokom dejansko prišlo. Pritožbeno sodišče zato pritrjuje pritožbenim navedbam, da bi bilo potrebno mnenja in poročila centra za socialno delo pred 19. 5. 2008 obravnavati zadržano, saj je očitno, da so bili postopki vodeni v škodo nasprotnim udeležencem.

Nasprotni udeleženci so v ugovornem postopku predlagali postavitev novega izvedenca ter pri tem vsebinsko navedli podrobne razloge, zaradi katerih so nasprotovali izvedeniškemu mnenju dr. G. K. D. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča se izvedenka tudi po dopolnitvi izvedeniškega mnenja ni opredelila do odločilnih pripomb nasprotnih udeležencev, v prvi vrsti do ugotovitev izvedenca dr. B. Z. (z dne 13. 4. 2007 in 17. 4. 2007 v postopku Np 111/2006) iz katerih izhaja, da je duševno stanje mld. S. v mejah normale in da ni razlogov, da se stiki ne bi izvajali ter da so stiki potrebni za ugoden razvoj mladoletnega otroka, zlasti za obdobje adolescence, ko je otrok uporniški in lahko očitajoč v različni smeri. Prav zato je izostal odgovor na vprašanje, ali ne bi s prekinitvijo stikov prvega nasprotnega udeleženca z otrokom (ki sedaj odklanja stike z očetom) lahko pri otroku v kasnejših obdobjih nastala nepopravljiva škoda oziroma povedano drugače, potrebno bi bilo ugotoviti, kateri ukrep bi bil glede na vse okoliščine primera najprimernejši za osebnostni razvoj otroka. Upoštevati je potrebno celoten razvoj mladoletnega otroka, kakor tudi trenutne razmere, ki sicer kažejo na to, da otrok odločno zavrača stike z očetom. Prvo sodišče je zaradi navedenih nejasnosti postavilo novega izvedenca dr. T. P., ki kasneje zaradi prezasedenosti ni mogel izdelati izvedeniškega mnenja, zato ga je prvo sodišče razrešilo (glej sklep stran 207), potem pa preuranjeno brez novega izvedeniškega mnenja odločilo o ugovoru nasprotnih udeležencev, brez razjasnitve okoliščin o primernosti ukrepa, glede na že pojasnjene nepopolne dejanske ugotovitve.

Pritožba sicer utemeljeno opozarja, da je potrebno glede stikov ločeno obravnavati prvega nasprotnega udeleženca kot očeta ter stare starše, vendar se lahko izkaže, če stiki prvega nasprotnega udeleženca z otrokom ne bodo dovoljeni, da zaradi varstva koristi otroka, ne bodo dovoljeni tudi starima staršema zaradi prepletenosti odnosov med nasprotnimi udeleženci, kar ugotavlja v izvedeniškem mnenju tudi izvedenka dr. G. K. D., lahko pa se bo ugotovilo, da prav stari starši lahko pomagajo pri normalizaciji stikov med mld. otrokom in prvim nasprotnim udeležencem.

Pritožba tudi utemeljeno opozarja, da prvo sodišče ni odločalo o zahtevi za izločitev izvedenke dr. G. K. D., kar bi sodišče prve stopnje moralo storiti preden je odločalo o ugovoru nasprotnih udeležencev, zato bo moralo prvo sodišče pred odločanjem o ugovoru odločiti tudi o tem predlogu nasprotnih udeležencev (četrti odstavek 247. člena ZPP).

Preden bo prvo sodišče ponovno odločalo o ugovoru nasprotnih udeležencev, saj je na podlagi sklepa z dne 17. 11. 2008 odločeno, da so prepovedani stiki med mladoletnim otrokom in nasprotnimi udeleženci, bo moralo postaviti novega izvedenca, ki bo moral posebej v smeri odločitve o predlogu za izdajo začasne odredbe pojasniti vse tiste okoliščine, ki bi morda kazale na potrebo, da se že med postopkom z začasno odredbo zaščititi otrokove koristi, ker bi mu v nasprotnem nastala nenadomestljiva škoda, posebej bo moral izvedenec pojasniti na kakšen način bo mogoče ponovno vzpostaviti stik med mld. otrokom in prvim nasprotnim udeležencem, predvsem pa mora izvedenec poleg razgovora z otrokom, opraviti ustrezne psihološke teste, iz katerih bo mogoče ugotoviti pravo voljo mld. otroka do stikov z nasprotnimi udeleženci.

Ker je pritožba utemeljena, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (3. tč. prvega odstavka 365. člena ZPP), hkrati pa iz dosedanje obrazložitve izhaja, v čem so pomanjkljivosti pri ugotovitvi dejanskega stanja in zakaj so novi dokazi pomembni za pravilno odločbo, ki naj jih prvo sodišče upošteva pri novem odločanju ter katere so kršitve pravdnega postopka (drugi in tretji odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP).

Na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP, se odločitev o povrnitvi pritožbenih stroškov pridrži za končno odločitev.