Jedro

Za spor iz avtorske pravice je ne glede na vrednost spora pristojno okrožno sodišče in to izključno krajevno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

Tožnica zahteva plačilo neizplačanih avtorskih honorarjev za opravljeno delo po sklenjeni avtorski pogodbi. Tožbo je vložila pri Okrajnemu sodišču v Mariboru, ki pa se je s sklepom št. I P 863/2004-4 z dne 9.9.2004 izreklo za stvarno nepristojno in je zadevo odstopilo Delovnemu sodišču v Mariboru. Navedlo je, da gre za spor med strankama v zvezi z izplačili iz delovnega razmerja in zato za delovni spor po 2. točki 4. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94 in 20/98 - ZDS-S).

Delovno sodišče v Mariboru pristojnosti ni sprejelo in je s predlogom z dne 18.11.2004 predlagalo Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije, da odloči o nastalem sporu o pristojnosti. Navaja, da gre v obravnavani zadevi za obligacijsko pravno razmerje iz avtorske pogodbe, ki ni pogodba delovnega prava in tudi ni izkazanih nobenih elementov delovnega razmerja. Avtor se zavezuje opraviti določeno avtorsko delo, naročnik pa mu bo za to plačal dogovorjeni avtorski honorar in ne plače. Naročnik tudi ni obvezan plačevati prispevkov in davkov, ki se plačujejo iz plače, in za izvajalca avtorskega dela tudi ne veljajo določila zakonov s področja delovnih razmerij, kakor tudi ne določila kolektivnih pogodb.

Predlog je utemeljen.

Po določbi 2. točke 4. člena ZDSS je delovno sodišče pristojno za spore o premoženjskih pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem med delavcem in delodajalcem. Po določbi 4. točke 4. ZDSS so delovna sodišča pristojna odločati tudi v sporih iz pogodb o delu za opravljanje začasnih oziroma občasnih del. Gre za spore iz pogodb o delu, ki jih je kot pogodbe delovnega prava urejal Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90 in nasl. - ZDR (1990), 107. do 110. člen), to je le za pogodbe o delu, ki jih za opravljanje začasnih oziroma občasnih del sklene s prevzemnikom dela organizacija oziroma delodajalec.

V obravnavani zadevi pa iz utemeljitve tožbe in predložene pogodbe izhaja, da sta stranki sklenili pogodbo o avtorskem delu, torej pogodbo civilnega prava. Tožnica niti ne zatrjuje, da bi bila v delovnem razmerju pri toženi stranki ali da bi uveljavljala kakršnokoli pravico iz delovnega razmerja. Zato za navedbe v obrazložitvi sklepa o nepristojnosti, da naj bi šlo za "izplačila iz delovnega razmerja" v tožbenih trditvah in predloženih dokazih ni nobene podlage. Tožnica prav tako ne zatrjuje, da naj bi šlo za pogodbo o delu ali da bi morali sklenjeno avtorsko pogodbo upoštevati kot tako. Njen zahtevek temelji na avtorski pogodbi in z njo dogovorjenih avtorskih honorarjih, ki jih tožena stranka za določeno obdobje ni plačala.

Gre torej za premoženjski spor, za rešitev katerega je na podlagi 1. člena in 6. točke drugega odstavka 32. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list 36/2004 - ZPP) pristojno redno, in sicer ne glede na vrednost spornega predmeta, okrožno sodišče. V drugem odstavku 103. člena Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94 in nasl.) pa je za tovrstne spore (iz intelektualne lastnine), izključno krajevno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani. Zato je Vrhovno sodišče odločilo kot izhaja iz izreka tega sklepa.