Jedro

Vodenje glavne obravnave ob neizkazanem vabilu za eno stranko oz.

njenega pooblaščenca predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 7. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi, ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razveljavilo sklep direktorja tožene stranke z dne 27.6.1991 o prenehanju delovnega razmerja tožniku in sklep direktorja z dne 10.7.1991, s katerim je bila zahteva za varstvo pravic tožnika zavrnjena. Ugotovilo je, da tožniku dne 10.7.1991 ni prenehalo delovno razmerje in da je tožena stranka dolžna tožniku priznati delovno dobo za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, to je od 10.7.1991 do 1.9.1992, ter plačati vse prispevke iz invalidskega, pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja z obrestmi, v 8 dneh pod izvršbo. Toženi stranki je naložilo, da je dolžna izplačati osebni dohodek za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, z zakonitimi zamudnimi obrestmi po vsakokratni veljavnosti zakona o obrestni meri zamudnih obresti, v skupnem znesku 513.824,00 SIT bruto oz. 327.277,00 SIT neto, v 8 dneh pod izvršbo.

Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožniku plačati osebni dohodek od 1.5.1991 do 10.7.1991 v skupnem znesku v višini 26.181,00 SIT, z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1.5.1991 dalje do zapadlosti vsakokratnega in že zapadlega osebnega dohodka do plačila, v 8 dneh pod izvršbo. Toženi stranki je naložilo, da je dolžna plačati tožniku regres za letni dopust za leto 1991 v višini 7.357,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1.8.1991 dalje do plačila, v roku 8 dni pod izvršbo. Toženi stranki je naložilo, da je dolžna plačati stroške izračuna Območnemu sindikatu P. v višini 12.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 5.4.1996 dalje do plačila, v 8 dneh pod izvršbo.

Zoper zgoraj navedeno sodbo se v odprtem pritožbenem roku pritožuje tožena stranka iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi bistvenih kršitev določb ZPP ter zaradi napačne uporabe materialnega prava in predlaga, da Višje delovno in socialno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Pritožba najprej uveljavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka, ker sodišče ni vabilo tožene stranke, pa tudi ne njenega zakonitega zastopnika z vabilom za zaslišanje. Tako je bila opuščena možnost, da bi se tožena stranka enakopravno udeleževala obravnave, torej je bilo kršeno načelo kontradiktornosti, kar je absolutna bistvena kršitev postopka.

Sodišče je tudi nekritično povzelo izvedene dokaze, saj iz pogodbe o zaposlitvi izhaja, da je bil tožnik razporejen na delovno mesto voznika inštruktorja za B kategorijo in ne za učitelja teoretičnega pouka. V pritožbi ponuja dokaze, da je tožnik v mesecih oktober, november in december 1990, januar, februar in marec 1991 normalno opravljal delo, razen v kritičnem obdobju med 5. in 15.2.1991, ko ni opravil prav nobene vožnje.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov in pri tem pazilo na absolutne bistvene kršitve pravil postopka iz 2. odst. 354. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur.l. SFRJ št. 4/77 - 27/90), ki se na podlagi določbe 1. odst. 14. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Ur.l. RS št. 19/94) uporablja tudi v postopkih pred delovnimi sodišči in ugotovilo, da je podana zatrjevana absolutna bistvena kršitev pravil postopka in sicer po 7. točki 2. odst. 354. člena ZPP.

Pritožbeno sodišče je z vpogledom v spis ugotovilo, da je sodišče prve stopnje opravilo glavno obravnavo dne 5.4.1996 v odsotnosti tožene stranke. Pri tem je v zapisniku navedlo, da je vabilo izkazano. Nadalje je v istem zapisniku ugotovilo, da je bilo sodišču poslano sporočilo pošte, da je tožnik obveščen in ni prišel po pošiljko ter, da je bila dne 29.3.1996 ponovno posredovana pošiljka z vabilom na obravnavo dne 5.4.1996 ter, da se ta pošiljka še ni vrnila. Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da se je tudi vabilo poslano 29.3.1996 vrnilo in sicer 9.4.1996 z oznako "obveščen, ni prišel po pošiljko" (list.št. 40). Pritožbeno sodišče je nadalje ugotovilo, da na obravnavo dne 5.4.1996 niso bili vabljeni niti pooblaščenci tožene stranke. Tako je sodišče prve stopnje nepravilno zaključilo, da je vabilo za toženo stranko izkazano. Iz podatkov v spisu namreč izhaja, da vabilo za toženo stranko ni bilo izkazano. Ob neizkazanem vabilu za glavno obravnavo pa sodišče ne bi smelo le te opraviti, temveč bi moralo narok za glavno obravnavo preložiti. S tem, ko je sodišče prve stopnje glavno obravnavo opravilo, ne da bi bilo izkazano vabilo za toženo stranko, je storilo absolutno bistveno kršitev pravil postopka iz 7. točke 2. odst. 354. člena ZPP, ki določa, da je bistvena kršitev določb postopka vselej podana, če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti pa z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.

Zaradi navedene absolutne bistvene kršitve določb postopka je pritožbeno sodišče, ne da bi se spustilo v vsebinsko obravnavanje pritožbe tožene stranke, na pritožbo in po uradni dolžnosti razveljavilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v nov postopek.

V ponovljenem postopku bo moralo prvostopenjsko sodišče odpraviti ugotovljeno absolutno bistveno kršitev določb postopka, torej bo moralo opraviti glavno obravnavo ob izkazanih vabilih za obe pravdni stranki.

Pritožbeno sodišče je določbe ZPP uporabilo smiselno kot predpis Republike Slovenije v skladu z določbo 1. odst. 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l. RS št. 1/91-I in 45-I/94).