Jedro

Plačilo katerihkoli obveznosti v stečajnem postopku ne more imeti prednosti pred plačilom takse, ki je prav tako strošek stečajnega postopka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Pritožnik nosi sam svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse.

2. Tožeča stranka je proti sklepu pravočasno vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi njenemu predlogu za oprostitev plačila sodne takse, podrejeno za odlog plačila sodne takse do konca postopka, ali ji omogoči obročno plačilo le-te, oziroma da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Prvostopenjsko sodišče je predlog tožeče stranke za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse zavrnilo, ker je ocenilo, da tožeča stranka razpolaga z denarnimi sredstvi za plačilo takse v višini 7.471,00 EUR. Ugotovilo namreč je, da iz rednega poročila upravitelja z dne 16.1.2014 izhaja, da je stanje denarnih sredstev na fiduciarnem računu 44.680,48 EUR ter da gre za sredstva, dosežena z unovčenjem stečajne mase v sekundarnem stečajnem postopku, v stečaju Podružnice tožeče stranke v Republiki Sloveniji.

5. Pritožnik trdi, da ne držijo navedbe sodišča, da tožeča stranka razpolaga z denarnimi sredstvi. Na dan, ko je bilo izdelano poročilo upravitelja, je na svojem računu sicer imela zgolj navedeni znesek, vendar to še ne pomeni, da je imela ta znesek na računu v času vložitve tožbe oziroma predloga za oprostitev plačila sodne takse, kot tudi ne, da tožeča stranka z navedenim zneskom razpolaga današnjega dne. Navaja, da gre za obsežen stečaj, v okviru katerega teče večje število pravd, kakor tudi, da nastajajo ostali tekoči stroški, ki jih je potrebno prednostno poravnavati, saj tek stečajnega postopka drugače ni mogoč.

6. V skladu z določbo četrtega odstavka 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) lahko sodišče pravno osebo delno oprosti plačila taks oziroma ji odloži plačilo taks ali ji dovoli obročno plačilo, za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, če nima sredstev za plačilo celotne takse in jih tudi ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. Pri odločanju o delni oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks mora sodišče upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke (peti odstavek 11. člena ZST-1).

7. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožeča stranka v predlogu za oprostitev plačila sodne takse in podrejenem predlogu za odlog plačila oziroma obročno plačilo le-te navedla le, da v trenutku vložitve tožbe ne razpolaga z zadostnimi finančnimi sredstvi, ki so potrebna za plačilo sodne takse in da teh sredstev tudi ne more zagotoviti. Težak finančni položaj tožeče stranke naj bi bil razviden tudi iz dejstva, da se nad njo pred Okrožnim sodiščem v Celju vodi stečajni postopek. K predlogu je priložila izjavo o premoženjskem stanju.

8. Tožeča stranka, po oceni pritožbenega sodišča, s tako pavšalnimi trditvami svojega predloga, glede na to, da izkazuje sredstva v višini 30.273.182,04 EUR (podatek iz izjave o premoženjskem stanju) ter glede na to, da je v zadnjih treh mesecih imela prilive na transakcijskih računih, ne more utemeljiti. Tožeča stranka namreč ni navedla, zakaj teh sredstev ne more uporabiti za plačilo sodne takse oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. V kolikor tožeča stranka meni, da je že sam obseg njenih obveznosti, ki jih mora poravnati v stečajnem postopku, zadosten razlog za oprostitev plačila sodne takse oziroma odlog ali obročno plačilo le-te, je takšno njeno stališče zmotno. Tožeča stranka bi namreč morala utemeljiti, plačilo katerih nujnih obveznosti in v kakšnem znesku naj bi ji oviralo plačilo sodne takse. Plačilo katerihkoli obveznosti v stečajnem postopku namreč ne more imeti prednosti pred plačilom takse, ki je prav tako strošek stečajnega postopka.

9. Prvostopenjsko sodišče je že iz navedenih razlogov pravilno zaključilo, da tožeča stranka ni izkazala, da nima sredstev za plačilo takse (niti za delno plačilo le-te) oziroma da jih ne more zagotoviti takoj niti da jih ne bo mogla zagotoviti do izdaje odločbe.

10. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP), ko je pred tem ugotovilo, da tudi ni podan nobeden od pritožbenih razlogov, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP).

11. Na ostale pritožbene navedbe pritožbeno sodišče ni odgovarjalo, ker niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).