Jedro

Pri ugotavljanju deležev na skupnem premoženju se upoštevajo tudi darila staršev, ki so bila investirana v skupno premoženje ter njihovo brezplačno pomoč (npr. večletno brezplačno nudenje stanovanja in hrane).

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi v delu, kolikor je ugotovljeno, da znaša toženkin delež na osebnem avtomobilu VW Golf več kot 50 % ter v odločbi o stroških postopka.

Sicer se pritožba zavrne kot neutemeljena in se v nerazveljavljenem, a izpodbijanem delu potrdi sodba prve stopnje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugotovilo obseg skupnega premoženja, med drugim tudi, da v to premoženje spadajo električne škarje za živo mejo, komplet ključev - orodje ter motor za čoln TOMOS - 4 in ugotovilo, da znaša tožnikov delež na garažnem boksu 35 %, na osebnem vozilu VW Golf 30 %, na ostalem premoženju pa da sta deleža strank enaka. Zavrnilo je zahtevek, da spada v skupno premoženje tudi osebni avtomobil Yugo Koral. Tožnika je zavezalo, da mora toženki povrniti 32.440,00 SIT stroškov postopka.

Zoper zavrnilni del sodbe o zahtevku iz tožbe (smiselno pa tudi zoper ugoditveni del sodbe o zahtevkih iz nasprotne tožbe) se iz vseh razlogov pritožuje tožnik in predlaga spremembo, podrejeno pa razveljavitev. Zatrjuje, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo deleže na osebnem avtomobilu VW Golf. Predno sta stranki prešli na vozila znamke Golf sta zamenjali dve osebni vozili znamke Zastava 101. Le k prvi Zastavi 101 je prispevala toženkina mati. To vozilo sta leta 1985 prodali in kupili novo vozilo Zastava 101, pri čemer sta razliko doplačali stranki sami. Z nadaljnjo prodajo tega vozila je bilo kupljeno prvo vozilo Golf in nato še drugo vozilo Golf. Pri izračunu je sodišče prezrlo, da je treba pri ceni avtomobila upoštevati tudi davek, ki predstavlja 1/3 končne cene. Davek sta plačali stranki iz skupnega premoženja, h kateremu pa je tožnik prispeval bistveno več. Pri ugotavljanju deležev na skupnem premoženju sodišče ne bi smelo upoštevati dejstva, da je tožnik stanoval pri toženkini materi. Kajti takrat je opravljal velika zidarska dela in pri hiši ni bil nikakršen zastojnkar. Svoje stanovanje je torej dobro odslužil. Razen tega pa je tam prebival le tri leta, ne pa sedem, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje.

Upoštevati bi bilo treba, da je tožnikova mati vrsto let brezplačno varovala otroke pravdnih strank, zaradi česar so odpadli stroški za vrtce. Poleg redne zaposlitve je tožnik delal tudi honorarno, med drugim je inštruiral 56 različnih dijakov, sodeloval pa je tudi pri prevodih. Tožnik je vsa leta skrbel za redno vzdrževanje vozil, kar se je izkazalo pri visokih cenah, ki sta jih stranki dosegali pri prodaji. Nerazumljivo je, zakaj je njegov delež na garažnem boksu le 35 %. S tožbo je namreč zahteval 45 %. Izpovedbi tožnikove matere ne gre povsem verjeti, saj je že stara in očitno na strani toženke.

Osebni avtomobil Yugo Koral je bil kupljen z deviznimi prihranki, ki jih je tožnik prepustil toženki. Za nakup je vedel, vendar se ni spuščal v podrobnosti. Sodišče je ugotovilo, da je vozilo kupila toženkina mati, ne da bi se o tem prepričalo z zaslišanjem prodajalca. Potrdilo, ki ga je predložila toženka, je bilo napisano naknadno. Za nameček se je toženkina mati o tem, da je kupila osebni avtomobil Yugo Koral zapletala, pa tudi natančnih datumov nakupa se ni mogla spomniti. V skupno premoženje spada tudi komplet ključev - orodje, motor za čoln TOMOS 4 in električne škarje za živo mejo.

Škarje za živo mejo je tožnik kupil iz svojega premoženja in sicer iz dodatnih honorarjev, ki jih je prejel za inštrukcije. Namesto dragih oblačil je raje kupoval orodje. Električne škarje in orodje je uporabljal izključno on. Tožnik se končno pritožuje tudi zoper odločbo o stroških postopka in zatrjuje, da je bila nasprotna tožba nepotrebna, saj ni toženki nikoli oporekal izključne lastnine na določenih stvareh. To je na obravnavi tudi pripoznal. Konec koncev toženka razpolaga s celotnim skupnim premoženjem.

Toženka je odgovorila na pritožbo, pri čemer zanika pritožbene trditve in predlaga, naj jo pritožbeno sodišče zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijani del sodbe prve stopnje.

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožbeno sodišče sprejema ugotovitev prvostopnega sodišča, da je treba pri oceni deležev na skupnem premoženju v toženkino korist upoštevati tudi dejstvo, da sta stranki kar 7 let živeli takorekoč zastonj pri toženkini materi. V tem času nista imeli le brezplačnega stanovanja, ampak je toženkina mati skrbela tudi za njuno prehrano. O tem se je sodišče prve stopnje dovolj zanesljivo prepričalo z izpovedbo toženkine matere, ki je tožnik ne more ovreči le s pavšalno trditvijo, da tej priči ne gre verjeti, ker da je že stara in naklonjena toženki (starost in sorodstveno razmerje priče s katero od strank ne moreta biti razlog, da bi priči zgolj zato, dejansko že vnaprej odrekali verodostojnost) in da je živel pri toženkini materi le tri leta. Tudi če je med tem služil vojaški rok, to ne bi vplivalo na drugačno deležno razmerje. Enako velja glede trditev o pomoči tožnikove matere pri varstvu otrok. Ne le, da je tudi ta trditev pavšalna, saj tožnik ne pove, koliko časa naj bi njegova mati varovala otroke in kako konkretno naj bi ta pomoč vplivala na pridobivanje skupnega premoženja, temveč je treba pri tem upoštevati, da se pomoč staršev pri varstvu otrok šteje kot pomoč dana obema zakoncema. Pavšalne so tudi nadaljnje pritožnikove trditve, zlasti, da je opravljal vrsto honorarnih del ter da je skrbel za vzdrževanje osebnih avtomobilov. Tožnik namreč ni pojasnil, kolikšni naj bi bili njegovi honorarni zaslužki in še manj za to predlagal dokaze, niti ni pojasnil, kako konkretno naj bi njegova skrb za vzdrževanje osebnega avtomobila odsevala na deležnem razmerju. Sicer pa je treba pritrditi sodišču prve stopnje, da bremenijo stroški z vzdrževanjem skupnega premoženja oba zakonca, sami skrbi s tem vzdrževanjem pa je treba ob bok postaviti toženkino skrb za ostalo premoženje, družino, gospodinjstvo ipd. Slednji ugotovitvi sodišča prve stopnje tudi tožnik ne oporeka. Tako je treba iz istih razlogov zavrniti tudi pritožbene trditve, da je tožnik vložil veliko dela v hišo svoje tašče (za te trditve prav tako velja, da so pavšalne, da pritožnik za njih ni predlagal dokazov ter da je ob morebitnem tožnikovem delu pri taščini hiši treba upoštevati tudi toženkino delo, kar je oboje plod dogovora zakoncev o delitvi dela v družini).

Upoštevaje ne le dohodke strank, marveč tudi druge oblike prispevkov k pridobitvi skupnega premoženja (poleg omenjenih prispevkov tudi darila sorodnikov), kar vse je sodišče prve stopnje ugotovilo in prepričljivo obrazložilo, se pokaže, da je pravilen zaključek, da znaša toženkin delež na garažnem boksu 65 %, tožnikov pa 35 %.

Pritožnik temu sicer oporeka, vendar zgolj pavšalno. Sklicuje se namreč le na svoj izračun, pri čemer ne pove, kakšen naj bi bil, za nameček pa je tako v pripravljalni vlogi z dne 21.10.1990, kot v pripravljalni vlogi z dne 4.6.1992 toženki priznal, da znaša njen delež na garažnem boksu 65 %.

Neutemeljeno je tudi pritožbeno oporekanje ugotovitvi, da osebni avtomobil Yugo Koral ne spada v skupno premoženje. Za to je imelo sodišče prve stopnje dovolj opore ne le v izpovedbi toženkine matere, da je ta avtomobil kupila ona, marveč zlasti v prodajalčevem potrdilu, da je kupnino plačala toženkina mati ter da vozilo postane njena last. Spričo te listine, kateri pristnosti tožnik ne oporeka, je zaslišanje prodajalca nepotrebno. Da omenjeni avtomobil ne spada v skupno premoženje, potrjuje končno tudi dejstvo, da je bil kupljen oktobra 1989, ko sta se stranki že razhajali. Nelogično je namreč, da bi toženka tožnika vprašala glede nakupa, on pa da bi se s tem strinjal. Prav tako je neutemeljeno pritožbeno stališče, da so škarje za živo mejo, komplet ključev - orodje in motor za čoln Tomos 4 njegovo posebno premoženje. Glede motorja za čoln pritožnik sploh ne pove, zakaj oporeka ugotovitvi sodišča prve stopnje, da spada ta motor v skupno premoženje. Kar zadeva orodje in škarje pa je bistveno, da so bili ti predmeti pridobljeni z delom (tožnik zatrjuje, da jih je kupil s honorarjem za inštrukcije) v času trajanja zakonske zveze (2. odst. 51. čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih). Tudi če je orodje in električne škarje uporabljal le on, to ne vpliva na pravni status tega premoženja. Če gre namreč za stvar večje vrednosti (tožnik ne oporeka tej implicitni ugotovitvi sodišča prve stopnje) spada ta v skupno premoženje (ob pogojih iz 2. odst. 51. čl. ZZZDR), pa čeprav je namenjena predvsem enemu od zakoncev. Slednje je relevantno le ob delitvi skupnega premoženja (2. odst. 61. čl. ZZZDR).

Pritožba je utemeljena le glede ugotovitve deležev na osebnem avtomobilu VW Golf. Pa ne zato, ker naj bi šlo za dvoje vozil Zastava 101, ki sta se menjali staro za novo (sodišče prve stopnje je z zaslišanjem toženke in njene matere dovolj zanesljivo ugotovilo, da je bilo prvo vozilo VW Golf kupljeno s kupnino od prodaje Zastave 101, ki jo je podarila toženkina mati), marveč zato, ker je spregledalo, da je treba pri ceni avtomobila upoštevati tudi prometni davek. Da v znesku 70.998,00 takratnih din, ki ga je sodišče prve stopnje vzelo kot podlago za ugotavljanje deležev, ni zajet tudi prometni davek, izhaja že iz toženkine izpovedbe oziroma iz njene specifikacije kupnine. Ker je dejansko stanje zato nepopolno ugotovljeno (toženka v odgovoru na pritožbo zatrjuje, da je bil davek plačan iz avtorskega honorarja), je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in tisti del sodbe, s katerim je ugotovljeno, da znaša toženkin delež na osebnem avtomobilu VW Golf več kot 50 %, razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (1. odst. 370. čl. ZPP). Sicer pa je iz razlogov, ki so navedeni v prejšnjih odstavkih, zavrnilo neutemeljeno pritožbo in v nerazveljavljenem, a izpodbijanem delu potrdilo sodbo prve stopnje (368. čl. ZPP). Ker je odločba o stroških postopka odvisna od končnega uspeha strank, je bilo treba razveljaviti tudi stroškovno odločbo. Pritožbo zoper to odločbo zato pritožbeno sodišče ni obravnavalo.

Ob ponovnem obravnavanju naj sodišče prve stopnje ugotovi, kolikšen je bil prometni davek za avtomobil VW Golf ter iz katerih sredstev je bil plačan. Nato naj znova oceni višino deležev na tem avtomobilu.

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na 3. in 4. odst. 166. čl. ZPP.