Jedro

Sodišče zaradi zdravstvenih težav zakonitega zastopnika narok preloži le, če je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva ter mu onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku. Opravičilo mora biti podprto z dokazom - zdravniškim opravičilom, izdanim na predpisanem obrazcu.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani I., III. in IV. točki izreka potrdi.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, tožeči stranki pa je dolžna v roku 8 dni od vročitve te sodbe povrniti 171,36 EUR stroškov odgovora na pritožbo, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po poteku osemdnevnega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 80426/2015 z dne 6. 7. 2015 obdržalo v veljavi v 1. odstavku izreka za znesek glavnice v višini 1.285,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zneska 200,00 EUR od 4. 2. 2015 dalje do plačila in od zneska 1.085,80 EUR od 10. 7. 2015 dalje od plačila, ter v 3. odstavku izreka v celoti (I. in III. točka izreka). V preostalem delu je sklep o izvršbi v 1. odstavku izreka razveljavilo in tožbeni zahtevek v tem delu zavrnilo (II. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da tožeči stranki v roku 8 dni povrne 448,71 EUR pravdnih stroškov, z obrestmi v primeru zamude (IV. točka izreka).

2. Zoper takšno sodbo se je zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka pritožila tožena stranka. Višjemu sodišču je predlagala, da izpodbijano sodbo razveljavi in tožbo zavrne oziroma podrejeno, da jo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, vse s stroškovno posledico. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in višjemu sodišču predlagala, da jo kot neutemeljeno zavrne. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče uvodoma ugotavlja, da pritožnica vsebinsko izpodbija le tisti del sodbe, s katerim ni uspela (I., III. in IV. točka izreka sodbe), za kar ima tudi pravni interes, medtem, ko je II. točka izreka izpodbijane sodbe v njeno korist in zanjo ugodnejše odločitve ne more doseči. Višje sodišče je zato skladno s prvim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) štelo, da tožena stranka izpodbija le I., III. in IV. točki izreka izpodbijane sodbe.

6. V predmetni zadevi je tožeča stranka v sklopu svoje trditvene podlage (med drugim) navedla, da ji je tožena stranka 13. 11. 2014 in 8. 1. 2015 naročila dva prevoza blaga na relaciji Erding – Ljubljana za ceno 500,00 EUR + DDV ter 6. 1. 2015 prevoz blaga na relaciji Ljubljana – Erding za ceno 390,00 EUR + DDV; da je naročene storitve prevoza opravila (prevoz na relaciji Ljubljana – Erding preko svojega pogodbenega partnerja J. d. o. o.); da je za opravljene storitve toženi stranki izstavila račune št. 14010006058, 15010000089 in 15010000112; in da je tožena stranka račun št. 14010006058 delno plačala v višini 410,00 EUR, preostanka, kot tudi ostalih dveh računov, kar vse skupaj znese še 1.285,80 EUR, pa ni poravnala. Iz navedenega izhaja tako temelj (sklenjene prevozne pogodbe), kot višina tožbenega zahtevka (1.285,80 EUR). Zato se kot očitno neutemeljene izkažejo pritožbene navedbe, češ da tožeča stranka ni jasno določila kaj vtožuje in kar vse je toženi stranki (pravilno) pojasnilo že sodišče prve stopnje (gl. 5. točko obrazložitve izpodbijane sodbe).

7. Očitno neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, češ da sodišče prve stopnje ni obrazložilo iz kje naj bi izhajali vtoževani zneski oziroma zakaj je štelo, da so bile vse storitve s strani tožeče stranke opravljene, oziroma da iz sodbe ni jasna višina vtoževanega zneska (in v zvezi s tem uveljavljana kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP). Do vseh teh vprašanj se je namreč sodišče prve stopnje izčrpno, jasno in prepričljivo opredelilo v 6. - 12. točki obrazložitve, na katero se višje sodišče, v izogib ponavljanju, v celoti sklicuje.

8. Nadalje pritožnica sodišču prve stopnje očita, da je materialnopravno zmotno ugotovilo, da je tožena stranka z delnim plačilom enega računa pripoznala vse terjatve. Te navedbe pa so prvenstveno protispisne (sodišče prve stopnje je zapisalo, da je z delnim plačilom fakture št. 14010006058 tožena stranka pripoznala dolg le po tej, in ne po vseh fakturah), tudi sicer pa nerelevantne, saj pripoznava dolga po računu št. 14010006058 izhaja tudi iz elektronskega sporočila zakonitega zastopnika tožene stranke z dne 4. 2. 2015, v katerem le-ta izrecno obljublja (celotno) plačilo navedenega računa. Na podlagi te ugotovitve, kot tudi dejstva, da je tožeča stranka naročene storitve nedvomno opravila in da tožena stranka obračunanim cenam ni nasprotovala(1) je sodišče prve stopnje skladno z določbo prvega odstavka 666. člena Obligacijskega zakonika oziroma 24. člena Zakona o prevoznih pogodbah v cestnem prometu-1 toženo stranko upravičeno obsodilo na plačilo vtoževanega zneska.

9. Končno so neutemeljene tudi pritožbene navedbe, da je sodišče storilo bistveno kršitev določb postopka, ker ni preložilo naroka zaradi izvedbe dokaza z zaslišanjem zakonitega zastopnika tožene stranke. Sodišče prve stopnje je namreč pojasnilo, da tožena stranka k prošnji za preklic naroka (ki jo je utemeljila z navedbo, da ji je bil dan pred narokom izpuljen zob) ni predložila zdravniškega potrdila, niti za izostanek ni podala opravičenih razlogov. Sodišče prve stopnje je torej postopalo skladno z določbo drugega odstavka 115. člena ZPP, ki določa, da sodišče zaradi zdravstvenih težav zakonitega zastopnika narok preloži le, če je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva ter mu onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku. Opravičilo mora biti podprto z dokazom – zdravniškim opravičilom, izdanim na predpisanem obrazcu. Le-tega pa tožena stranka ni storila niti sedaj v pritožbi, zato se ta pritožbeni razlog že iz tega razloga izkaže za neutemeljen. Tožena stranka v pritožbi sicer še navaja, da sodišče prve stopnje pri odločanju ni upoštevalo konkretnih okoliščin primera, tj. da je bil po besedah kirurga poseg puljenja zoba zahteven in da je bilo zakonitemu zastopniku ustno svetovano mirovanje. Vendar pa teh navedb in dokazov višje sodišče ni upoštevalo (prvi odstavek 337. člen ZPP), saj jih pritožnica prvič navaja šele v pritožbi, ob tem pa ne izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogla podati v postopku pred sodiščem prvem stopnje (navedba, da je „opravičilo s strani kirurga(2) dobila takoj, ko je to bilo možno“, pač ne predstavlja opravičljivega razloga za zamudo).

10. Glede na navedeno pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijani II., III. in IV. točki izreka potrdilo (353. člen ZPP).

11. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške s pritožbo (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP), tožeči stranki pa je dolžna povrniti njene stroške odgovora na pritožbo. Višje sodišče je toženi stranki (ob upoštevanju vrednosti spornega predmeta 1.285,80 EUR) priznalo 114,75 EUR za odgovor na pritožbo (tar. št. 21/1 Odvetniške tarife, v nadaljevanju OT), 22,95 EUR za pregled listin ter poročilo stranki (tar. št. 39/2 in 4 OT), 2,76 EUR pavšalnega zneska za materialne stroške (čl. 11/3 OT), kar skupaj z 22 % DDV znaša 171,36 EUR.

Op. št. (1): Tožena stranka sicer v pritožbi trdi, da cenam je nasprotovala, vendar je tak očitek pavšalen (tožena stranka ne pojasni kdaj, kje oziroma na kakšen način naj bi obračunanim cenam nasprotovala), zato se višje sodišče do njega ni posebej opredeljevalo.

Op. št. (2): V zvezi s tem višje sodišče, kot že sodišče prve stopnje poudarja, da po določbi 80.a člena ZZVZZ kirurg tudi sicer ni pristojen za izdajo zdravniškega potrdila o upravičeni odsotnosti z naroka glavne obravnave ali drugega procesnega dejanja pred sodiščem.