Jedro

Predpostavka za izdajo vmesne sodbe je, da je tožbeni zahtevek sporen, tako po temelju kot po višini. Da je zahtevek sporen po temelju pomeni, da so med strankami sporna dejstva, od katerih je odvisna utemeljenost zahtevka po temelju.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana vmesna sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano vmesno sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je tožbeni zahtevek na plačilo 933.132,90 SIT s pripadki glede podlage (pravnega temelja) utemeljen. S sklepom pa je odločilo, da se glede odločanja o višini zahtevka glavna obravnava začne znova. Zoper vmesno sodbo se je pritožila tožena stranka. Uveljavlja pritožbena razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo določbo 315. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in s tem bistveno prekršilo določbe ZPP. Tako je podan pritožbeni razlog po prvem odstavku 339. člena ZPP. Sodišče ni upoštevalo odločilnega dejstva, da odločanje o podlagi tožbenega zahtevka v konkretnem primeru ni smotrno. Glede smotrnosti svoje odločitve sodišče v obrazložitvi vmesne sodbe tudi ni navedlo razlogov. Ker se razlog smotrnosti, ki je eden od pogojev za izdajo vmesne sodbe, ne da preizkusiti, je podan tudi pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka po drugem odstavku 339. člena ZPP, točka 14. Res je tožena stranka kot edini dedič pokojnega D. K. njegov univerzalni naslednik in se sodišče v tem delu upravičeno sklicuje na določbo drugega odstavka 148. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR). Kljub temu pa odločanje z vmesno sodbo po mnenju pritožnice ni smotrno, ker je potrebno upoštevati tudi določbo 142. člena Zakona o dedovanju (ZD), ki v prvem odstavku določa, da je dedič odgovoren za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja. Ob upoštevanju morebitne vrednosti delnic na trgu in stroškov pogreba ter postavitve spomenika, ki jih je potrebno odšteti od vrednosti zapuščine, dejansko podedovanega premoženja ni. Ker je sodišče bistvene okoliščine glede smotrnosti odločitve z vmesno sodbo ugotovilo napačno, je tudi napačno uporabilo določbe materialnega prava, ko je odločilo, da je po pravnem temelju zahtevek tožeče stranke utemeljen kljub temu, da tožena stranka, ker dejansko ni podedovanega premoženja, tožeči stranki ni dolžna plačati ničesar. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano vmesno sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožba je utemeljena. Če je tožena stranka izpodbijala tako podlago kakor tudi višino tožbenega zahtevka, pa je glede podlage stvar zrela za odločbo, lahko izda sodišče, če je to smotrno, najprej sodbo samo o podlagi tožbenega zahtevka - vmesno sodbo (prvi odstavek 315. člena ZPP). Predpostavka za izdajo vmesne sodbe je, da je tožbeni zahtevek sporen tako po temelju kot po višini. Da je zahtevek sporen po temelju pomeni, da so med strankami sporna dejstva, od katerih je odvisna utemeljenost zahtevka po temelju. V obravnavani zadevi pravnorelevantna dejstva, ki se nanašajo na temelj zahtevka, med pravdnima strankama niso sporna, kar je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe. Sodišče prve stopnje je tako nepravilno ugotovilo, da je tožena stranka izpodbijala tudi podlago tožbenega zahtevka. Zato je zmotno uporabilo določbo 315. člena ZPP, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe, saj niso bile podane vse predpostavke za izdajo vmesne sodbe. S tem je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP. Poleg tega je sodišče prve stopnje s tem, ko je v izreku sodbe navedlo tudi višino tožbenega zahtevka, preseglo okvire odločanja z vmesno sodbo, saj je odločitev o višini tožbenega zahtevka pridržana končni sodbi. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno ugodilo pritožbi tožene stranke, izpodbijano vmesno sodbo na podlagi določbe prvega odstavka 354. člena ZPP razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da opravi novo glavno obravnavo in nato s končno sodbo odloči o tožbenem zahtevku. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.