Jedro

Pogoj za dopustnost meritorne odločitve je obstoj procesne legitimacije stranke. Upravičeni predlagatelji za sprejem na zdravljenje v nadzorovano obravnavo brez privolitve po določbah drugega odstavka 81. člena in 40. člena ZDZdr so: izvajalec psihiatričnega zdravljenja, center za socialno delo, koordinator nadzorovane obravnave, najbližja oseba in državni tožilec. Za mladoletnika in polnoletno osebo, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost, pa tudi zakoniti zastopnik.Glede na zgoraj obrazloženo direktor posebnega socialno varstvenega zavoda, torej direktor Doma ..., ni materialnopravno upravičen predlagati sprejema na zdravljenje v nadzorovano obravnavo brez privolitve in bi sodišče prve stopnje moralo njegov predlog zavreči.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se zavrže predlog direktorja Doma... z dne 27. 8. 2018 za sprejem B. B., rojenega ..., s stalnim prebivališčem M., C., na zdravljenje v nadzorovano obravnavo v domačem okolju.

II. Zadeva se vrne sodišču prve stopnje v odločanje o predlogu B. B., vloženem dne 26. 7. 2018, za odpust pred potekom roka.

Obrazložitev

1. Iz uvoda izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje izhaja, da je le-to v postopku odločalo o predlogu direktorja posebnega socialno varstvenega zavoda Doma .... za podaljšanje pridržanja na varovanem oddelku ali (podredno) o vključitvi v nadzorovano obravnavo v domačem okolju za udeleženca (B. B.) in o predlogu za odpust pred potekom roka samega udeleženca (B. B.) v vlogi z dne 20. 7. 2018 (pravilen datum je 26. 7. 2018).

2. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se B. B. sprejme na zdravljena v nadzorovano obravnavo v domačem okolju za dobo šest mesecev od opravljenega naroka, to je do 28. 2. 2019 (točka I izreka) in da bodo koordinatorji nadzorovane obravnave S. S., dipl. med. sestra, T. P. - H., univ. dipl. soc. delavka, D. P., univ. dipl. soc. delavec in T. K., dipl. zdravstvenik ter da ti lahko zahtevajo, da B. B. prebiva v določenem kraju, oziroma da jim zagotovi dostop do prostorov, kjer bo bival (točka II izreka).

3. Sklep sodišča prve stopnje je pravočasno s pritožbo izpodbijala Psihiatrična bolnišnica ... z uveljavljanjem pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, bistvene kršitve postopka in napačne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP in v zvezi s 30. členom Zakona o duševnem zdravju - ZDZdr). Predlagala je spremembo izpodbijanega sklepa, podredno pa razveljavitev in vrnitev zadeve v nov postopek. Bistvo pritožbenih trditev je, da sodišče prve stopnje ni pravilno ugotovilo, da je izpolnjen tudi pogoj, da se B. B. lahko ustrezno zdravi v domačem okolju ob pomoči koordinatorjev nadzorovane obravnave. Po njenem mnenju bi bilo ob celoviti in pravilni presoji vseh relevantnih dejanskih okoliščin potrebno ugotoviti, da so izpolnjeni predpisani pogoji za podaljšanje pridržanja udeleženca na varovanem oddelku in da je kot psihiatrična ustanova zainteresirana, da se postopki zdravljenja vodijo v skladu s pravili stroke in s ciljem izboljšanja zdravstvenega stanja pacienta.

Po mnenju pritožbenega sodišča ima pritožnica pravni interes za vloženo pritožbo, ker po določbah 86. člena ZDZdr strokovno nadzira delo koordinatorja in daje sredstva za njegovo delo, po določbah 89. člena ZDZdr pa sprejme načrt nadzorovane obravnave po predlogu koordinatorja. Torej je Psihiatrična bolnišnica Vojnik materialnopravni udeleženec tega nepravdnega postopka.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Po določbah 30. člena ZDZdr v zadevah po tem zakonu odloča pristojno sodišče v nepravdnem postopku.

6. Pritožbeni očitek o storjeni bistveni kršitvi določb postopka ni konkretiziran, po presoji pritožbenega sodišča pa izpodbijani sklep ni obremenjen s tistimi bistvenimi kršitvami, na katere mora samo paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in v zvezi s 37. členom ZNP in 30. členom ZDZdr).

7. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje meritorno odločilo o predlogu direktorja posebnega socialno varstvenega zavoda Doma ... v delu, da se B. B. sprejme na zdravljenje v nadzorovano obravnavo v domačem okolju.

8. Pogoj za dopustnost meritorne odločitve je obstoj procesne legitimacije stranke. V konkretnem nepravdnem postopku je potrebno rešiti vprašanje, kdo sme nastopati kot predlagatelj in kdo kot nasprotni udeleženec, zato mora predlog vsebovati opis razmerja, oziroma stanje, o katerem naj sodišče odloči, dejstva, ki so pomembna za odločitev, dokaze za ta dejstva (21. člena ZNP v zvezi s 30. členom ZDZdr). Če pravni red predlagatelju priznava, da je nosilec upravičenja iz materialnopravnega razmerja glede na njegove trditve in da mu pravni red priznava določeno pravico, ki jo uveljavlja, je rešeno vprašanje procesne legitimacije in je dopustna meritorna odločitev. Če pa iz dejstev v predlogu izhaja, da predlagatelju pravni red ne priznava uveljavljanega sodnega varstva, ni dopustno meritorno obravnavanje takega predloga, ker ga je vložila neupravičena oseba, ki nima procesne legitimacije in sodišče mora takšen predlog zavreči (prvi odstavek 22. člena ZNP v zvezi s prvim odstavkom 30. člena ZDZdr).

Drugi odstavek 30. člena ZDZdr določa postopke, v katerih odloča sodišče, in da sodišče odloča le v primerih, ko oseba (z duševno motnjo ali s hudo in ponavljajočo se duševno motnjo) ne da privolitve za zdravljenje v psihiatrični bolnišnici, v nadzorovani obravnavi in za obravnavo v socialno varstvenem zavodu.

9. Postopek za sprejem na zdravljenje v nadzorovano obravnavo brez privolitve na podlagi sklepa sodišča urejajo določbe od 80. člena do vključno 90. člena ZDZdr. Upravičeni predlagatelji za sprejem na zdravljenje v nadzorovano obravnavo brez privolitve po določbah drugega odstavka 81. člena in 40. člena ZDZdr so: izvajalec psihiatričnega zdravljenja, center za socialno delo, koordinator nadzorovane obravnave, najbližja oseba in državni tožilec. Za mladoletnika in polnoletno osebo, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost, pa tudi zakoniti zastopnik.

Glede na zgoraj obrazloženo direktor posebnega socialno varstvenega zavoda, torej direktor Doma ..., ni materialnopravno upravičen predlagati sprejema na zdravljenje v nadzorovano obravnavo brez privolitve in bi sodišče prve stopnje moralo njegov predlog zavreči. 10. Sodišče prve stopnje je torej zmotno uporabilo materialno pravo, ko je o predlogu neupravičenega predlagatelja meritorno odločilo z izpodbijanim sklepom. Pritožbeno sodišče je po uradni dolžnosti dolžno paziti na pravilno uporabo materialnega prava (366. člen ZPP v zvezi z drugim odstavkom 350. člena ZPP, v zvezi s 37. členom ZNP in v zvezi s 30. členom ZDZdr), zato je pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je predlog zavrglo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP , v zvezi s 37. členom ZNP in v zvezi s 30. členom ZDZdr).

11. Z izpodbijanim sklepom pa sodišče prve stopnje še ni odločilo o predlogu B. B. za odpust pred potekom roka. S tem mu po presoji pritožbenega sodišče še ni omogočilo uveljavitve sodnega varstva, do katerega je upravičen po določbah prvega odstavka 78. člena v zvezi z drugim odstavkom 71. člena ZDZdr. Zato bo moralo sodišče prve stopnje nadaljevati postopek in odločiti še o 26. 7. 2018 vloženem predlogu za odpust pred potekom roka.