Jedro

Tožeča stranka s skrčitvijo zahtevka ni uveljavljala novega zahtevka kakor zmotno meni pritožba. Tožeča stranka si je toženčeva plačila le obračunala v skladu z določilom 313. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR tako, da je najprej obračunala obresti natekle do posameznega plačila nato pa še del glavnice. Takšen način obračuna pa ne pomeni spremembe tožbe, saj ne gre niti za spremembo istovetnosti zahtevka niti za povečanje obstoječega zahtevka niti za uveljavljanje drugega zahtevka poleg obstoječega (drugi odstavek 184. člena ZPP) temveč le za poračunavanje posameznih plačil skladno z določilom 313. člena ZOR.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem obsodilnem delu (točka I in točka II/2) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje pod I sklep o izvršbi okrajnega sodišča opr. št. z dne obdržalo v veljavi za del glavnice 315.666,14 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 09.06.1995 do plačila ter za izvršilne stroške

4.160,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 05.11.1993 do plačila. Pod II/1 je zaradi umika tožbe postopek glede plačila preostalega dela glavnice in zakonskih zamudnih obresti od 03.11.1993 do 08.06.1995 ustavilo, pod točko II/2 pa je toženi stranki naložilo, da mora tožeči stranki povrniti 397.263,10 SIT njenih pravdnih stroškov.

Zoper takšno sodbo vlaga pravočasno pritožbo toženec.

Uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP in predlaga spremembo izpodbijane sodbe tako, da se tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podrejeno pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Tožeča stranka se v odgovoru na pritožbo zavzema za potrditev izpodbijane sodbe.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, svojo odločitev je tudi skrbno obrazložilo, zato pritožbeno sodišče v celoti povzema pravilne razloge sodišča prve stopnje in le še glede na izrecna pritožbena izvajanja dodaja:

Tudi po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo dopis Zavoda za organizacijo in izvajanje vzajemne pomoči članom p.o. z dne 23.06.1995 v zvezi z izpovedbo priče in izpiskom iz sodnega registra iz katerega izhaja, da podpisnik, ki se je označil za v.d. direktorja to ni bil, kot nezakonito listino.

Na kakšnem principu je temeljilo posojilo dano tožencu za to pravdno zadevo niti ni pomembno, vendar pa iz same kreditne pogodbe številka 225 izhaja, da je toženec prejel kredit

510.000,00 SIT, ki se ga je zavezal vrniti v 34 zaporednih mesečnih obrokih po 15.000,00 SIT, pri čemer že enostaven izračun pokaže, da je šlo za brezobrestno posojilo, seveda pod predpostavko, da so se obroki kredita redno plačevali in ni prišlo do zamude in tako do obračunavanja zamudnih obresti.

Drži sicer, da je toženec 23.11.1993 plačal 19.555,20 SIT (dotlej natekle obresti) in 16. obrok plačila, vendar je bila tedaj zaradi šestmesečne zamude s plačilom pogodba že razdrta in je tako zapadel v takojšnje plačilo celoten še neodplačan znesek (šesti člen kreditne pogodbe številka 225).

Tožeča stranka s skrčitvijo zahtevka ni uveljavljala novega zahtevka kakor zmotno meni pritožba. Tožeča stranka si je toženčeva plačila le obračunala v skladu z določilom 313. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR tako, da je najprej obračunala obresti natekle do posameznega plačila nato pa še del glavnice. Takšen način obračuna pa ne pomeni spremembe tožbe, saj ne gre niti za spremembo istovetnosti zahtevka niti za povečanje obstoječega zahtevka niti za uveljavljanje drugega zahtevka poleg obstoječega (drugi odstavek 184. člena ZPP) temveč le za poračunavanje posameznih plačil skladno z določilom 313. člena ZOR.

Sodišče prve stopnje je odločalo v mejah postavljenega zahtevka že iz predloga za izvršbo zato je pritožba v tej smeri neutemeljena, ugovor zastaranja podan prvič v pritožbi pa pomeni nedopustno pritožbeno novoto, saj tožena stranka niti ne pove zakaj takšnega ugovora ni podala prej (prvi odstavek 337. člena ZPP).

Pritožbeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa ob uradnem preizkusu zadeve tudi ni našlo tistih bistvenih kršitev določb postopka na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je na podlagi določila 353. člena ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

Izrek o pritožbenih stroških tožene stranke je odpadel, ker niso bili priglašeni, tožeča stranka pa z odgovorom na pritožbo z ničemer ni prispevala k odločitvi in so zato njeni pritožbeni stroški nepotrebni (155. člen ZPP).

Določila ZOR so bila uporabljena v skladu z določbo 1060. člena Obligacijskega zakonika - OZ.