21. 11. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B. iz Ž., na seji senata dne 3. novembra 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Okrožnega sodišča v Novem mestu št. Ks 89/2003 z dne 2. 6. 2003 se zavrže.

2.Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Okrožnega sodišča v Novem mestu št. Ks 156/2004 z dne 8. 10. 2004 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.S sklepom št. Ks 89/2003 je sodišče zavrnilo pritožbo obdolženega in pritožbo pritožnice kot zasebne tožilke zoper sklep o uvedbi preiskave kot tudi predlog pritožnice za dodatno dopolnitev preiskave. Hkrati se je sodišče izreklo za stvarno nepristojno ter zadevo odstopilo stvarno pristojnemu Okrajnemu sodišču v Novem mestu. S sklepom št. Ks 156/2004 pa je sodišče zavrnilo pritožbo pritožnice kot zasebne tožilke zoper sklep o zavrnitvi njenega predloga za izdajo sklepa o začasnem zavarovanju premoženjskopravnega zahtevka.

2.V ustavni pritožbi pritožnica navaja, da je bilo s sodbo Okrožnega sodišča v Novem mestu št. P 6/2002 ugotovljeno, da si je obdolženi protipravno prilastil znesek 294.322 USD. Na podlagi izvršilnega sklepa naj bi ji obdolženi določen znesek plačal, vendar ta znesek predstavlja le glavnico. Pritožnica navaja, da ji v pravdnem postopku sodišče ni priznalo niti stroškov za zastopanje niti zakonitih zamudnih obresti, zato utemeljeno lahko od sodišča v kazenskem postopku zahteva, da izda začasno odredbo za zavarovanje njene terjatve. Po mnenju pritožnice Okrožno sodišče v Novem mestu povsem neutemeljeno noče izdati začasne odredbe. Poleg tega pa se je Okrožno sodišče izreklo za nepristojno in zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v Novem mestu, ki po oceni pritožnice za razsojo v tej zadevi sploh ne more biti pristojno. Ustavnemu sodišču predlaga, naj ugotovi, da je v tem kazenskem postopku stvarno pristojno Okrožno sodišče ter da je ravnanje sodišča, s tem ko ne izda predlagane začasne odredbe, nezakonito.

B. - I.

3.Pritožnica je vložila ustavno pritožbo zoper sklep Okrožnega sodišča v Novem mestu št. Ks 89/2003 z dne 2. 6. 2003. Po prvem odstavku 52. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) se ustavna pritožba vloži v 60 dneh od vročitve posamičnega akta, zoper katerega je mogoča ustavna pritožba. Iz poizvedb, ki jih je Ustavno sodišče opravilo pri Okrajnem sodišču v Novem mestu, izhaja, da je bila pritožnici izpodbijana sodna odločba vročena najkasneje dne 16. 6. 2003, ko je po svojem pooblaščencu vložila pritožbo. Dne 17. 6. 2003 je začel teči 60 dnevni rok. Ustavna pritožba, vložena dne 3. 6. 2004, je očitno prepozna, zato jo je Ustavno sodišče zavrglo (prva točka izreka).

B. - II.

4.Glede na vsebino ustavne pritožbe je treba pritožnici pojasniti, da je v postopku s to ustavno pritožbo mogoče upoštevati le tiste očitke, ki se nanašajo na izpodbijano sodno odločbo pod drugo točko izreka, s katero je bilo odločeno o dopustnosti začasnega zavarovanja premoženjskopravnega zahtevka. V zvezi z navedbami in očitki, s katerimi pritožnica uveljavlja napačno uporabo materialnega in procesnega prava, Ustavno sodišče pojasnjuje, da ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotovitvi dejanskega stanja in uporabi prava. Očitek, da je sodišče neutemeljeno zavrnilo zahtevo za začasno zavarovanje premoženjskopravnega zahtevka, je očitek o nepravilno ugotovljenem dejanskem stanju in napačni uporabi prava. Ustavno sodišče pa v skladu s prvim odstavkom 50. člena ZUstS preizkusi le, ali so z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Da bi bilo pravno stališče, na katerem temelji izpodbijani sklep, nesprejemljivo z vidika katere izmed človekovih pravic, pritožnica ne navaja. Prav tako ne gre za primer, da bi bila odločitev sodišča tako očitno napačna, da bi jo bilo mogoče označiti za samovoljno oziroma arbitrarno, kar bi lahko predstavljalo kršitev pravice iz 22. člena Ustave.

5.Ker z izpodbijanim sklepom očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo (druga točka izreka). Pri tem se Ustavnemu sodišču ni bilo treba spuščati v presojo o izpolnjenosti procesnih predpostavk.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje prvega odstavka in prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata dr. Zvonko Fišer