Jedro

Pravico do pritožbe samo tisti, ki bi mu, če bi se pokazalo, da je pritožba utemeljena, le ta prinesla konkretno in neposredno pravno korist. Sodnik lahko kadar koli popravi napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnost prepisa sodbe/sklepa z izvirnikom. Predmet popravnega sklepa tako ne morejo biti vsebinske napake ali pomanjkljivosti sodne odločbe. Odpravi teh je namenjen pritožbeni preizkus. Izdaja popravnega sklepa v opisani situaciji, ko je sodišče vsebinsko posegalo v izpodbijani sklep, zato predstavlja postopkovno kršitev. Vendar pa je pomembno, da pravnomočnost sanira morebitne napake v odločbi in da so sodišča na pravnomočne odločbe vezana.

Predpostavka obravnavanja pritožbe je tudi pravni interes. Ta mora obstajati v trenutku vložitve pritožbe, kot tudi v celotnem pritožbenem postopku ter v trenutku odločanja o pritožbi. Če po vložitvi pravni interes odpade, je pritožbo treba zavreči, ne glede na to, da je bila prvotno dovoljena. In ravno takšna je situacija v obravnavani zadevi. Ob vložitvi pritožbe je tožeča stranka vsekakor imela pravni interes za pritožbo, a ga je med postopkom izgubila, saj je sodišče prve stopnje z izdajo sklepa z dne 4. 8. 2022, ki je postal tudi pravnomočen, samo odpravilo pomanjkljivosti izpodbijanega sklepa, na katere je opozarjala pritožba, saj bi sicer tožeča stranka vložila pritožbo tudi zoper sklep z dne 4. 8. 2022, a je ni.

Izrek

I. Pritožba se zavrže. II. Tožeča stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (I.) odmerilo izvedencu dr. A. A. nagrado za izvedensko delo 416 EUR ter 39,02 EUR prispevkov PIZ in ZZ, skupno 455,02 EUR; (II.) odredilo, da se znesek v 45 dneh nakaže iz založenega predujma tožeče stranke na račun izvedenca in (III.) ugotovilo, da izvedenec ni zavezanec za DDV.

2. Zoper sklep se pravočasno iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožeča stranka, ki predlaga njegovo spremembo in ustrezno znižanje priznanih stroškov, podredno pa razveljavitev in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, pri čemer naj se priznajo tožnici pritožbeni stroški. Opozarja, da izpodbijani sklep sploh ni obrazložen in ga zato ni mogoče preizkusiti. Dodaja pa, da gre izvedencu za dopolnitev izvedeniškega mnenja zgolj 153 EUR – dopolnitev ni bila zahtevna oz. zelo zahtevna, saj se je moral izvedenec le opredeliti do pisnih izjav dr. B. oz. pripravljalne vloge tožnice, česar pa niti ni storil. Ker izvedenec tega dela ni opravil, mu nagrada za dodatno izvedeniško delo niti ne gre, gotovo pa ne v priznani višini. Sodišče je priznalo izvedencu za prvo dopolnitev 156 EUR (sklep z dne 16. 2. 2022), za izdelavo mnenja pa 367 EUR (sklep z ne 20. 12. 2021, popravljen s sklepom z dne 27. 12. 2021), kar pomeni, da je za drugo dopolnitev prejel več kot za izdelavo izvedenskega mnenja, kar je za tožnico nesprejemljivo. S sklepoma z dne 16. 2. 2022 in 27. 12. 2021 izvedencu niso bili priznani prispevki za PIZ in ZZ, z izpodbijanim sklepom pa so mu bili priznani, pri čemer sodišče ne pojasni zakaj. Po védenju tožnice ima izvedenec od 17. 12. 2019 registrirano dejavnost A. A., s. p., prodaja električne energije in druge zdravstvene storitve, s. p., zato ni razloga za priznanje prispevkov PIZ in ZZ.

3. Pritožba ni dovoljena.

4. Prepozno, nepopolno ali nedovoljeno pritožbo zavrže s sklepom predsednik senata sodišča prve stopnje brez naroka (prvi odstavek 343. člena ZPP). Pritožba je nedovoljena med drugim tudi, če jo je vložila oseba, ki ni imel pravnega interesa za pritožbo (četrti odstavek 343. člena ZPP). Pravni interes pomeni možnost, da stranka s pravnim sredstvom in torej z odločbo pritožbenega sodišča izboljša svoj pravni položaj. Navedeno pomeni, da ima pravico do pritožbe samo tisti, ki bi mu, če bi se pokazalo, da je pritožba utemeljena, le ta prinesla konkretno in neposredno pravno korist. 5. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje po izdaji izpodbijanega sklepa in vložitvi pritožbe izdalo 4. 8. 2022 popravni sklep s katerim je popravilo izrek izpodbijanega sklepa, da (I.) je izvedencu dr. A. A. odmerilo nagrado za izvedensko delo 416 EUR; (II.) odredilo, da se znesek v 45 dneh nakaže iz založenega predujma tožeče stranke na račun izvedenca in (III.) ugotovilo, da izvedenec ni zavezanec za DDV. Poleg tega pa je svojo odločitev tudi obrazložilo in pojasnilo, da je izvedencu poleg nagrade 153 EUR za izdelavo dopolnitve izvedenskega mnenja priznalo tudi nagrado 255 EUR za izjemno obsežno dodatno dokumentacijo in 8 EUR iz naslova materialnih stroškov. Nadalje je tudi pojasnilo, kaj predstavlja ta dodatna dokumentacija.

6. Iz tega povzetka je mogoče ugotoviti, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev spremenilo in pri spremembi upoštevalo pritožbena opozorila (glede prvotno priznanih prispevkov PIZ in ZZ, ki izvedencu ne gredo) oz. svojo prvotno odločitev v delu, kjer prej ni bila obrazložena, obrazložilo in pojasnilo, zakaj izvedencu poleg 135 EUR za izdelavo dopolnitve izvedenskega mnenja pripadajo tudi stroški do skupno priznanega zneska 416 EUR.

7. Zoper sklep z dne 4. 8. 2022 ni bilo pritožbe in je zato postal pravnomočen.

8. Sodišče prve stopnje je sklep z dne 4. 8. 2022 izdalo v nasprotju z določbo prvega odstavka 328. člena ZPP, ki ureja izdajo popravne sodbe in se upoštevaje 332. člen ZPP uporablja tudi za sklep. Po navedeni določbi lahko sodnik kadar koli popravi napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnost prepisa sodbe/sklepa z izvirnikom. Predmet popravnega sklepa tako ne morejo biti vsebinske napake ali pomanjkljivosti sodne odločbe. Odpravi teh je namenjen pritožbeni preizkus.1 Izdaja popravnega sklepa v opisani situaciji, ko je sodišče vsebinsko posegalo v izpodbijani sklep, zato predstavlja postopkovno kršitev. Vendar pa je pomembno, da pravnomočnost sanira morebitne napake v odločbi in da so sodišča na pravnomočne odločbe vezana.2 Pritožbeno sodišče zato ne more posegati v sklep z dne 4. 8. 2022. Ker pa iz vsebine sklepa z dne 4. 8. 2022 izhaja, da je po eni strani odpravljena vsebinska napaka, ki jo je sodišče prve stopnje storilo s tem, ko je izvedencu priznalo prispevke za PIZ in ZZ (na kar izrecno opozarja pritožba), hkrati pa s tem, ko je sodišče prve stopnje obrazložilo tudi svojo (prvotno neobrazloženo) odločitev o tem, zakaj je izvedencu priznalo tudi dodatnih 263 EUR, tudi pritožbeno uveljavljena procesna kršitev je mogoče zaključiti, da je sodišče prve stopnje (pravnomočno) odločilo o vsem, na kar opozarja pritožba zoper izpodbijani sklep.

9. V 4. točki te obrazložitve je pojasnjeno, da je predpostavka obravnavanja pritožbe tudi pravni interes. Ta mora obstajati v trenutku vložitve pritožbe, kot tudi v celotnem pritožbenem postopku ter v trenutku odločanja o pritožbi.3 Če po vložitvi pravni interes odpade, je pritožbo treba zavreči, ne glede na to, da je bila prvotno dovoljena.4 In ravno takšna je situacija v obravnavani zadevi. Ob vložitvi pritožbe je tožeča stranka vsekakor imela pravni interes za pritožbo, a ga je med postopkom izgubila, saj je sodišče prve stopnje z izdajo sklepa z dne 4. 8. 2022, ki je postal tudi pravnomočen, samo odpravilo pomanjkljivosti izpodbijanega sklepa, na katere je opozarjala pritožba, saj bi sicer tožeča stranka vložila pritožbo tudi zoper sklep z dne 4. 8. 2022, a je ni.

10. Ker tožeča stranka ni bila uspešna v pritožbenem postopku, sama krije pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP in prvi odstavek 165. člena ZPP).

1 VSL Sklep II Cp 1471/2020, VSL Sklep II Cpg 180/2022, VSRS Sklep Cp 2/2011 in druge. 2 VSL sklep I Cpg 1360/2015. 3 VSL Sklep II Ip 1878/2019. 4 VSL Sklep I Cpg 560/2019.