Jedro

Če stranka izvedenskemu mnenju vsebinsko nasprotuje, to še ne pomeni, da izvedenec ni upravičen do nagrade za opravljeno delo in do povračila stroškov.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožnik sam krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sodnemu izvedencu F.G. odmerilo nagrado ter priznalo stroške za opravljeno delo v znesku 940,95 EUR, ta znesek povečalo za 8,85 % prispevkov in odločilo, da se izplača na izvedenčev račun v roku 45 dni iz založenega predujma.

Proti sklepu se pritožuje toženec, navaja da iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom, da se sklep spremeni oziroma razveljavi in se zadeva vrne v nov postopek. Opredeljuje pritožbene stroške. Navaja, da je sodišče izvedencu neutemeljeno in neobrazloženo priznalo nagrado za izjemno zahtevno delo. Izvedenec dela sploh ni v redu opravil; toženec njegovemu mnenju, ki je pristransko, nasprotuje in meni, da ni upravičen do nobene nagrade.

Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pravilno odmerilo nagrado in stroške za izvedenca, saj je v celoti pravilno uporabilo Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, vključno s Tarifo za vrednotenje izvedenskega oziroma cenilskega dela (Pravilnik). Če stranka izvedenskemu mnenju vsebinsko nasprotuje, to še ne pomeni, da izvedenec ni upravičen do nagrade za opravljeno delo in do povračila stroškov (249. čl. Zakona o pravdnem postopku, ZPP, ki se po določbi 37. čl. Zaklona o nepravdnem postopku; ZNP smiselno uporablja tudi v slednjem). Če izvedensko delo ni opravljano v celoti ali ima kakršnekoli druge vsebinske pomanjkljivosti, je sodišče dolžno poskrbeti (lahko tudi na pobudo stranke), da se pomanjkljivosti na ustrezen način odpravijo (2. odst. 254. čl. ZPP), ne vpliva pa to na pravico izvedenca do nagrade in povračila stroškov.

Izdelavo izvedenskega mnenja je sodišče prve stopnje pravilo ocenilo kot izjemno zahtevno ter s tem sledilo oceni, ki jo je podal izvedenec sam, in sicer glede na vrsto in obseg zadeve ter in stopnjo zahtevnosti. Zahtevnost izvedenskega dela je treba ocenjevati upoštevajoč vse okoliščine, kot so kompleksnost in zapletenost vprašanj, ki so izvedencu postavljena, njihovo število, čas, ki je potreben za izdelavo mnenja, obsežnost le tega in podobno. V obravnavanem primeru je izvedenec in cenilec za kmetijstvo, kmetijska zemljišča ter cenilec za gradbeništvo, splošno in stavbna zemljišča, ing. F.G. v izvedenskem mnenju združil več zahtevnih nalog po obsegu in vsebini, in sicer je na podlagi naloge, ki mu je bila zaupana v sklepu sodišča prve stopnje 22. 1. 2013, ocenil veliko število kmetijskih zemljišč, nezazidanih stavbnih zemljišč, gostinskega objekta po etažah in po vlaganjih, ocenil vrednost stanovanjske hiše, posameznih gospodarskih poslopij ter pripravil možno različico razdružitve navedenih nepremičnin. Zaradi obsežnosti in kompleksnosti naloge je ocena, da je bilo delo izjemno zahtevno, sprejemljiva, nasprotni pritožbeni očitek pa neutemeljen.

Na podlagi 2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep, saj pritožbeni očitki niso utemeljeni, uradoma upoštevnih kršitev pa v postopku na prvi stopnji tudi ni bilo.

Odločitev o stroških temelji na določbi 2. odst. 165. čl. ZPP v zvezi s 1. odst. 154. čl. ZPP: toženec mora sam kriti stroške svoje neuspele pritožbe.