U-I-106/05

24. 3. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude in v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji dne 24. marca 2005

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega, četrtega, petega in šestega odstavka 45. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 71/93, 2/94 – popr., 7/95 in 44/96) se zavrne.

2.Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 523/02 z dne 9. 12. 2003 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pritožnik vlaga ustavno pritožbo zoper sodbo Vrhovnega sodišča, ki naj bi kot samovoljna in arbitrarna kršila pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. V utemeljitev navaja, da je pristojni davčni organ v postopku odmere davka od dohodkov iz dejavnosti ugotovil nepravilnosti pri vodenju poslovnih knjig. Zato je davčno osnovo ocenil in od nje odmeril davek, ne da bi pojasnil višjo davčno obremenitev.

2.Hkrati predlaga še oceno ustavnosti 45. člena Zakona o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh), ki je bil podlaga za cenitev davčne osnove. Določbi očita neskladje s splošnimi načeli mednarodnega prava ter z načeli pravne države, saj naj bi bila nejasna in nepredvidljiva. Poleg tega naj bi moral na njeni podlagi zavezanec, ki je v postopku šibkejša stranka, dokazovati neobstoječa dejstva.

B. – I.

3.Izpodbijani 45. člen ZDoh v času odločanja Ustavnega sodišča ne velja več. Sedmi odstavek 45. člena ZDoh, ki je bil razveljavljen z leta 2004 uveljavljenim Zakonom o dohodnini (Uradni list RS, št. 54/04 in nasl. – v nadaljevanju ZDoh-1), se bo sicer uporabil še za odmero dohodnine za leto 2004 (prvi odstavek 151. člena ZDoh-1), vendar iz pobudnikovih navedb ne izhaja, da je bil uporabljen v njegovem primeru (določba se nanaša na sredstva, porabljena za pokrivanje izgub in za vlaganja). Prvi do šesti odstavek 45. člena ZDoh pa se ne uporabljajo več od začetka uporabe Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 18/96 in nasl. – ZDavP) s 1. 1. 1997. Ustavno sodišče odloča o ustavnosti predpisa, ki ne velja več, skladno s 47. členom Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS) le izjemoma, če se tak zakon še vedno uporablja in pri pobudniku obstaja potreba po ustavnosodnem varstvu. Pobudnik izkazuje pravovarstveni interes za oceno ustavnosti izpodbijane določbe z vloženo ustavno pritožbo, s katero izpodbija akte, ki temeljijo na izpodbijani določbi ZDoh. Procesna predpostavka za obravnavo pobude je zato izpolnjena.

4.Ker se pobudnikove navedbe nanašajo zgolj na cenitev davčne osnove, je Ustavno sodišče štelo, da pobudnik izpodbija le določbe tretjega do šestega odstavka 45. člena Zdoh, ki opredeljujejo, kdaj in kako se opravi cenitev, in v tem delu opravilo preizkus pobude.

5.Skladno s tretjim odstavkom 45. člena ZDoh se davčna osnova določi s cenitvijo prihodkov in odhodkov, če zavezanec ne vloži davčne napovedi oziroma jo vloži brez podatkov, potrebnih za odmero, če davčni organ ugotovi, da napovedani prihodki niso sorazmerni z napovedanim odhodkom in če zavezanec vloži davčno napoved, ne predloži pa poslovnih knjig in evidenc, ki jih je dolžan voditi, ali so knjige in evidence vsebinsko napačne oziroma kažejo take bistvene formalne pomanjkljivosti, da upravičujejo sum o njihovi vsebinski pravilnosti. V četrtem do šestem odstavku 45. člena ZDoh pa je opredeljeno, da se davčna osnova oceni na podlagi podatkov o načinu in obsegu zavezančevega poslovanja ter obsegu zaposlovanja delavcev, pri čemer se davčni organ lahko opre tudi na normative porabe materiala, energije in delovnih ur davčnih zavezancev, ki opravljajo enako ali sorodno dejavnost, s tem, da se s cenitvijo določena davčna osnova lahko zniža, če zavezanec dokaže, da je osnova nižja.

6.Glede na to, da že sama narava davčnih obveznosti zahteva vodenje evidenc oziroma zbiranje poslovnih listin, saj brez vse te dokumentacije ni mogoče ne sestaviti ne preveriti davčne napovedi oziroma izvesti postopka odmere davka, je neizogibna zakonska ureditev primerov, ko se na podlagi dokumentacije davčnega zavezanca ne more odmeriti davka, ker ta ni odraz dejanskega stanja. Ker iz ureditve jasno izhaja, kdaj in kako se lahko opravi cenitev, je pobudnikovo pavšalno zatrjevanje neustavnosti v tem delu neutemeljeno. Enako neutemeljena je zatrjevana neustavnost določbe, da se s cenitvijo določena davčna osnova zniža le, če zavezanec dokaže, da je nižja, saj je cenitev posledica razlogov na strani davčnega zavezanca. Zato je Ustavno sodišče pobudo zavrnilo.

B. – II.

7.Prav tako Ustavno sodišče ni sprejelo v obravnavo ustavne pritožbe. Pritožnik namreč napačno razume ustavnopravno relevantni standard arbitrarne oziroma samovoljne odločitve, ki v določenih primerih lahko utemelji kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Za arbitrarno ravnanje bi šlo lahko v primeru, ko odločitev ne bi bila utemeljena s pravnimi argumenti, zaradi česar bi bil utemeljen sklep stranke, da se ni odločalo na podlagi zakona, temveč na podlagi kriterijev, ki pri odločanju ne bi smeli priti v poštev. Vendar navedenega sodbi Vrhovnega sodišča ni mogoče očitati. Iz izpodbijane sodne odločbe je razvidno, da je Vrhovno sodišče obrazložilo uporabo 45. člena ZDoh in ob sklicevanju na zapisnik o pregledu pritožnikovega poslovanja (ki je sestavni del obrazložitve odločb) razumno in zadostno pojasnilo razloge in podlago za določitev davčne osnove.

8.Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

9.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena in prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik dr. Janez Čebulj