Jedro

Dolžnik v ugovoru trdi, da servisna storitev, katere plačilo zahteva upnik, ni bila opravljena. Ker gre za pravno relevantno dejstvo, ki bi lahko pripeljalo do zavrnitve zahtevka, če bi se izkazalo z resnično, je dolžnikov ugovor obrazložen.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep o izvršbi v 2. točki izreka razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je na predlog upnika dne 05.01.2000 izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v smislu 23. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju - ZIZ).

Dolžnik je zoper navedeni sklep pravočasno ugovarjal. Navedel je, da zahtevek po plačilu računa št. 810488 v znesku 47.968,00 SIT nima pravne osnove, ker ni šlo za naročilo servisne storitve, ampak za reklamacijo dveh predhodno opravljenih storitev. Navedenega računa tudi ni nikoli prejel. Popravilo F. je bilo opravljeno po naročilnici št. 2/98 z dne 02.03.1998 in izstavljen račun št. 810212, ki je bil v celoti plačan. Dne 10.04.1998 je bilo vozilo ponovno pripeljano na servis, zaradi enake okvare. Opravljen je bil ponovni servis (naročilnica 7/98) in izdan račun 810315, ki je bil prav tako v celoti plačan. 03.06.1998 pa je bilo vozilo že tretjič pripeljano na servis zaradi enake okvare, kar je razvidno tudi iz delovnega naloga št. 801728. Zato gre dejansko le za reklamacijo stare napake, ki ni bila nikoli odpravljena, ne pa za ponoven servis. Ob prevzemu vozila zato tudi ni bilo potrebno izdati naročilnice.

Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnika, na podlagi 2. odst. 53. člena ZIZ, štelo za neutemeljenega in ga v skladu s 5. odst. 62. člena ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče druge stopnje je preverilo, ali je dolžnikov ugovor obrazložen (5. odst. 62. člena ZIZ). Dolžnik mora glede na določbo 2. odst. 53. člena ZIZ v ugovoru navesti pravno pomembna dejstva, s katerimi ga utemeljuje. Kadar so navedena dejstva takšna, da zanje nosi dokazno breme dolžnik, pa mora priložiti tudi dokaze, sicer se šteje, da je ugovor neobrazložen in kot tak neutemeljen.

Dolžnik v ugovoru trdi, da servisna storitev, katere plačilo zahteva upnik, ni bila opravljena. Ker gre za pravno relevantno dejstvo, ki bi lahko pripeljalo do zavrnitve zahtevka, če bi se izkazalo z resnično, je dolžnikov ugovor obrazložen v smislu 2. odst. 53. člena ZIZ. Zato je, kot je bilo že zapisano, ugovor utemeljen.

Glede na to, da je dolžnik v ugovoru navedel t.i. negativno dejstvo, glede katerega po naravi stvari dokazov ne more predložiti, bo moral upnik v nadaljevanju postopka pred pristojnim sodiščem dokazati, da je servisno storitev opravil in je zato upravičen do plačila po izstavljenem računu.

Zato je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep o izvršbi v 2. točki izreka razveljavilo, ter v skladu s 3. točko 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ, zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek. Sodišče prve stopnje bo moralo v nadaljevanju postopati v skladu z 2. odstavkom 62. člena ZIZ in zadevo odstopiti pristojnemu sodišču.