Up-631/04 - 5

6. 12. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 23. novembra 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Ks 1298/2002 z dne 14. 10. 2002 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani št. II Kpd 249/2000 z dne 30. 8. 2002 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Ustavni pritožnik je dne 22. 7. 2004 vložil ustavno pritožbo zoper v izreku navedena sklepa. Predlaga, naj Ustavno sodišče ustavno pritožbo obravnava kljub temu, da je vložena prepozno.

2.Po prvem odstavku 52. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) se ustavna pritožba vloži v 60 dneh od vročitve posamičnega akta, zoper katerega je mogoča ustavna pritožba. Po tretjem odstavku 52. člena ZUstS lahko Ustavno sodišče v posebno utemeljenih primerih izjemoma odloča o ustavni pritožbi, ki je vložena po izteku šestdesetdnevnega roka.

3.Ustavni pritožnik kot razlog, ki naj bi utemeljeval izjemno obravnavanje ustavne pritožbe po izteku roka, navaja, da bi z zavrnitvijo odločanja o ustavni pritožbi zanj nastale nepopravljive pravne posledice, pri čemer pa ne navaja, katere naj bi bile te posledice. Hkrati se sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-296/02 (Uradni list RS, št. 68/04 in OdlUS XIII, 41), iz katere naj bi izhajalo, da je blokada njegovih sredstev v neskladju z Ustavo.

4.Domnevne nepopravljive pravne posledice, ki naj bi ustavnemu pritožniku nastale v primeru zavrženja ustavne pritožbe, in obstoj odločbe Ustavnega sodišča v postopku za oceno ustavnosti posameznega predpisa same po sebi ne izkazujejo obstoja posebno utemeljenega primera. Da bi šlo za posebej utemeljen primer, bi moral pritožnik izkazati, da je prišlo v postopku odločanja o izpodbijanih sklepih do tako hudih kršitev človekovih pravic, da bi te upravičevale izjemno odločanje Ustavnega sodišča o sicer prepozni ustavni pritožbi.

Tega pa ustavni pritožnik z navedbami v ustavni pritožbi ni izkazal, zato je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrglo.

5.V zvezi z zatrjevanjem ustavnega pritožnika, da je ta ustavna pritožba edino možno sredstvo za odpravo domnevnih nepopravljivih pravnih posledic, ki naj bi mu nastajale zaradi izpodbijanih sklepov, pa Ustavno sodišče pojasnjuje, da lahko ustavni pritožnik kljub siceršnji izčrpanosti pravnih sredstev zoper izpodbijana sklepa pri organu, ki je odredil začasno zavarovanje, vloži predlog za spremembo ali odpravo tega ukrepa. Če bi pri odločanju o takšnem predlogu ustavnega pritožnika morebiti prišlo do kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, bi ob izpolnjenosti drugih pogojev ustavni pritožnik lahko zoper nove akte vložil novo ustavno pritožbo.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 - popr.) v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata dr. Zvonko Fišer