Jedro

Revidentka (zgolj) z navedbami o splošno znanem dejstvu neobičajnosti njenega darila v konkretnem primeru ne more uspeti. Ni pravilen namreč avtomatični zaključek, da je treba darilo med razvezanima zakoncema vrniti na podlagi 84. člena ZZZDR, čim gre za večje darilo (primerja sklep Vrhovnega sodišča II Ips 29/2016 z dne 30. 11. 2017). Glede na okoliščine konkretnega primera v obravnavani zadevi, ko je bil toženec ob sklenitvi zakonske zveze lastnik nepremičnine parc. št. 333/0, ki je bila kasneje razdeljena na sporno nepremičnino (parc. št. 333/1) in parc. št. 333/2, vse k. o. ..., v letu 1987 pa je tožnici z darilno pogodbo podaril polovico deleža nepremičnine parc. št. 333/0, torej ji je podaril polovico sporne nepremičnine in tudi polovico nepremičnine parc. št. 333/2, bi tudi po presoji Vrhovnega sodišča tožnica morala dokazati, da je podarjen delež nepremičnine presegel običajno darovanje med zakoncema.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka krije sama svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

**Dosedanji potek postopka**

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica uveljavljala ugotovitev, da v skupno premoženje spadajo stanovanjska hiša (stoječa na parc. št. 333/2 k. o. ..., pri kateri je vknjižen toženec do 1/2), poslovni prostor (stoječ na parc. št. 333/1 k. o. ...), stroji, polovica parc. št. 333/5 k. o. ... in pnevmatike ter ugotovitev deleža na skupnem premoženju, in sicer na stanovanjski hiši na 3/4, na preostalem premoženju pa 1/2 ter izstavitev zemljiškoknjižnih listin. Zavrnilo je tudi podrejeni tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica uveljavljala razvezo darilne pogodbe za nepremičnino, na kateri stoji poslovni prostor in izstavitev zemljiškoknjižne listine. Glede stroškov je odločilo, da jih je tožnica dolžna povrniti tožencu s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu (vse razen glede polovice parc. št. 333/5 k. o. ...) potrdilo sodbo sodišča prve stopnje ter odločilo, da tožnica krije sama svoje pritožbene stroške.

**Bistvene navedbe strank v revizijskem postopku**

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnica revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi in razveljavi sodbo pritožbenega sodišča ter mu zadevo vrne v ponovno sojenje oziroma da razveljavi sodbi obeh sodišč ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, stroške revizijskega postopka pa naloži v plačilo tožencu. Navaja, da je pritožbeno sodišče nepravilno zaključilo, da tožnica glede darila poslovnega prostora ni dokazala, da ne gre za običajno darilo, ampak za darilo večje vrednosti, ki ni sorazmerno tožničinemu premoženjskemu stanju. Tožnica (ki je bila prejemnica socialne pomoči) je nepremičnino (na kateri je poslovni prostor) namreč podarila tožencu kot takratnemu zakonskemu partnerju in je s tožbo zahtevala vrnitev darila na podlagi 84. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR). Splošno znano dejstvo je, da poslovni prostor ni običajno darilo, toženec pa tudi ni ugovarjal, da naj bi bilo darilo dano v okviru običajnih daril med zakonci. Sodišče je kršilo 8. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in določbe ZZZDR.

4. Revizija je bila na podlagi 375. člena ZPP1 vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila.

**Ugotovljeno dejansko stanje**

5. Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili (v skladu s tretjim odstavkom 370. člena ZPP je Vrhovno sodišče na te ugotovitve vezano), da sta pravdni stranki razvezana zakonca. Zakonsko zvezo sta sklenila v letu 1982, razvezala sta se v letu 2005. V zakonski zvezi sta se jima rodila sin in hčerka. Ob sklenitvi zakonske zveze je bil toženec v celoti lastnik nepremičnine parc. št. 333/0 k. o. ... Ta nepremičnina se je zaradi delitve ukinila in razdelila na parc. št. 333/1, ki predstavlja gopodarsko poslopje, dvorišče in stanovanjsko stavbo, in na parc. št. 333/2, ki predstavlja dvorišče in stanovanjsko stavbo. Med trajanjem zakonske zveze sta pravdni stranki na nepremičninah parc. št. 333/1 in 333/2 k. o. ... zgradili novo hišo, jo opremili, uredili stare hleve in kasneje delavnico in pisarne. Toženec je v letu 1987 z darilno pogodbo 1/2 lastninskega deleža na takratni parceli 333/0 podaril tožnici. Tožnica je bila na nepremičninah par.c št. 333/1 in 333/2 od leta 1987 naprej vknjižena kot solastnica do 1/2. Tožnica je nato z darilno pogodbo odstopila svoj delež (do 1/2) na nepremičnini parc. št. 333/2 sinu, v letu 2002 pa je z darilno pogodbo odstopila svoj delež (do 1/2) na nepremičnini parc. št. 333/1 tožencu.

**O dovoljenosti revizije**

6. Tožnica v reviziji po vsebini izpodbija le odločitev o primarnem tožbenem zahtevku (revizija glede podrednega tožbenega zahtevka tudi sicer ne bi bila dovoljena, ker vrednost za podredni zahtevek (21.000,00 EUR) ne presega revizijskega praga po drugem odstavku 367. člena ZPP). Revizija je glede primarnega zahtevka dovoljena, čeprav tožnica z revizijo izpodbija le del njegove zavrnitve (ni revizijsko izpodbijana odločitev glede polovice parc. št. 333/5 k. o. ... - točka A.IV izreka sodbe sodišča prve stopnje). Vrhovno sodišče namreč ocenjuje, da neopredelitev vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe pritožbenega sodišča glede primarnega zahtevka zaradi medsebojne povezanosti zahtevkov v revizijski fazi nima negativnih posledic in je pravilno upoštevanje enotne vrednosti spornega predmeta (peti odstavek 367. člena ZPP). Upoštevaje vrednost primarnega zahtevka v znesku 60.000,00 EUR je tožničina revizija glede primarnega zahtevka glede na vrednostni kriterij dovoljena.

**Presoja utemeljenosti revizije**

7. Čeprav tožnica v reviziji predlaga, da se tožbenemu zahtevku v celoti ugodi in da vztraja pri vseh pritožbenih navedbah, se je Vrhovno sodišče opredelilo le do razlogov za zavrnitev zahtevka za vrnitev darila, saj tožnica drugih navedb glede izpodbijanja ostalih razlogov z revizijo niti ni podala. Po prvem odstavku 371. člena ZPP revizijsko sodišče namreč preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni.

8. Revizija ni utemeljena.

9. Po prvem odstavku 84. člena ZZZDR zakoncema ni treba vračati običajnih daril, ki sta si jih dala drug drugemu pred sklenitvijo zakonske zveze ali med zakonsko zvezo. Po drugem odstavku 84. člena ZZZDR se morajo vrniti druga darila, ki niso sorazmerna premoženjskemu stanju darovalca, in sicer v tistem stanju, v katerem so bila v trenutku, ko je nastal vzrok za razvezo. Po tretjem odstavku 84. člena ZZZDR se namesto odsvojenih daril vrne vrednost ali stvar, prejeta zanje.

10. Pritožbeno sodišče je svojo odločitev glede zavrnitve primarnega tožbenega zahtevka v zvezi z uveljavljano vrnitvijo darila (tožencu podarjen delež nepremičnine parc. št. 333/1 k. o. ..., na katerem je poslovni prostor) oprlo na 84. člen ZZZDR in pojasnilo, da je bilo dokazno breme, da ne gre za običajna darila, na tožničini strani. Ker tožnica ni niti zatrjevala, da bi podarjen delež nepremičnine presegel običajno obdarovanje med zakoncema, je sodišče prve stopnje njen zahtevek za vrnitev darila pravilno zavrnilo. Ob tem je pritožbeno sodišče upoštevalo še specifičnost zadeve, da je toženec tožnici že v letu 1987 podaril polovico lastnega deleža na takratni parc. št. 333/0 k. o. .... Revidentka navedenemu zaključku pritožbenega sodišča nasprotuje zgolj z navedbami, da je splošno znano dejstvo, da poslovni prostor ni običajno darilo, tožnica pa je bila ob daritvi prejemnica socialne pomoči. 11. Vrhovno sodišče se z opisanim stališčem pritožbenega sodišča strinja, saj revidentka (zgolj) z navedbami o splošno znanem dejstvu neobičajnosti njenega darila v konkretnem primeru ne more uspeti. Ni pravilen avtomatični zaključek, da je treba darilo med razvezanima zakoncema vrniti na podlagi 84. člena ZZZDR, čim gre za večje darilo (z vprašanjem preklicljivosti daril med razvezanima zakoncema se je Vrhovno sodišče že podrobneje ukvarjalo v sklepu Vrhovnega sodišča II Ips 29/2016 z dne 30. 11. 20172). Glede na okoliščine konkretnega primera v obravnavani zadevi, ko je bil toženec ob sklenitvi zakonske zveze lastnik nepremičnine parc. št. 333/0, ki je bila kasneje razdeljena na sporno nepremičnino (parc. št. 333/1) in parc. št. 333/2, vse k. o. ..., v letu 1987 pa je tožnici z darilno pogodbo podaril polovico deleža nepremičnine parc. št. 333/0, torej ji je podaril polovico sporne nepremičnine in tudi polovico nepremičnine parc. št. 333/2, bi tudi po presoji Vrhovnega sodišča tožnica morala dokazati, da je podarjen delež nepremičnine presegel običajno darovanje med zakoncema.

**Odločitev o reviziji**

12. Ker uveljavljani revizijski razlogi niso podani, je Vrhovno sodišče tožničino revizijo zavrnilo kot neutemeljeno (378. člena ZPP).

**Odločitev o stroških postopka**

13. Če sodišče zavrne pravno sredstvo, odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom v zvezi z njim (prvi odstavek 165. člena ZPP). Ker tožnica z revizijo ni uspela, do povrnitve revizijskih stroškov ni upravičena (prvi odstavek 154. člena ZPP).

1 O procesnih vprašanjih je Vrhovno sodišče odločilo na podlagi besedila zakona, ki je veljalo pred uveljavitvijo novele ZPP-E. Postopek, ki se je začel pred začetkom uporabe te novele, se pred sodiščem druge stopnje in pred Vrhovnim sodiščem nadaljuje po določbah noveliranega zakona le, če je odločba, s katero se postopek pred sodiščem prve stopnje konča, izdana po začetku uporabe tega zakona (tretji odstavek 125. člena ZPP-E). Novela je bila uveljavljena 14. 9. 2017, sodišče prve stopnje pa je v konkretnem primeru sodbo izdalo pred tem. 2 V citiranem sklepu je Vrhovno sodišče med drugim tudi navedlo, da naj preklic iz 84. člena ZZZDR rešuje položaje, ko bi bilo po splošnem prepričanju zavržno in do darovalca krivično, če bi obdarjenec obdržal darilo.