Up-180/01

29. 5. 2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe družb A. A., d.o.o., Ž., B. podjetje-13, d.o.o., Ž., C. C., d.o.o., Ž., Č. Č., d.o.o., Ž., D., d.o.o., Ž. in E. E. d.o.o., Ž. ter F. F., Ž. in G. G., Ž., ki jih vse zastopa odvetniška družba H.-I., o.p. - d.n.o., Ž., ter odvetniške družbe H.-I., o.p. - d.n.o., Ljubljana, na seji senata dne 29. maja 2001

s k l e n i l o :

1.Ustavna pritožba družb A. A., B. podjetje-13, C. C., Č. Č., D. in E. E. ter F. F. in G. G. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. I Up 297/2001 z dne 15. 3. 2001 v zvezi s sklepom Upravnega sodišča št. U 279/2001 z dne 28. 2. 2001 se ne sprejme.

2.Ustavna pritožba Odvetniške družbe H.-I. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. I Up 297/2001 z dne 15. 3. 2001 v zvezi s sklepom Upravnega sodišča št. U 279/2001 z dne 28. 2. 2001 se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožnice navajajo, da so sprožile upravni spor zoper odločbo Ministrstva za informacijsko družbo, s katero je bila zavrnjena njihova pritožba zoper odločbo Uprave Republike Slovenije za telekomunikacije o zavrnitvi vloge za izdajo dovoljenja za nadaljnjo uporabo številk skrajšanega izbiranja iz območja 97xx oziroma za dodelitev novih številk skrajšanega izbiranja. Z izpodbijanima sklepoma pa je bila zavrnjena zahteva pritožnic za izdajo začasne odredbe, po kateri bi imele do pravnomočnosti sodne odločbe v navedenem upravnem sporu pravico uporabljati dosedanje obstoječe telefonske številke skrajšanega izbiranja tipa 97xx. Po presoji sodišč pritožnice niso izkazale verjetnosti nastanka škodljivih posledic, kar je pogoj za izdajo začasne odredbe po drugem odstavku 69. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in nasl. - v nadaljevanju ZUS).

2.Pritožnice menijo, da jim je bila s tako odločitvijo kršena pravica do enakega varstva pravic (22. člen Ustave), ker naj bi bil izpobijani sklep Vrhovnega sodišča očitno napačen in brez razumne pravne obrazložitve ter s tem samovoljen in arbitraren.

Posledično naj bi bila s tem kršena tudi njihova pravica do sodnega varstva iz 23. člena Ustave. Vrhovno sodišče naj bi pritožbenih navedb pritožnic ne ocenilo, do njih naj bi se tudi ne opredelilo. S tem naj bi jim bila kršena tudi pravica do učinkovitega pravnega sredstva (25. člen Ustave). Kršena pa naj bi bila tudi pravica do enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave), ker naj bi bila predlagana začasna odredba predlagana v upravnem postopku, v katerem pritožnice uveljavljajo svojo pravico do dodelitve številk skrajšanega izbiranja in se pri tem sklicujejo na prakso dodeljevanja takih številk in primer dodelitve številke 1987 družbi AMZS, d.d., za dispečerski center oziroma za pomoč in informacije.

3.Pritožnice predlagajo, naj Ustavno sodišče izpodbijana sklepa odpravi in samo odloči tako, da ugodi predlogu za izdajo začasne odredbe.

B.

4.Pritožnice so vložile ustavno pritožbo po pooblaščencu, tj. odvetniški družbi H.-I. V vlogi pa je pooblaščena odvetniška družba navedla, da jo vlaga tudi v imenu družbe J. J. in K. K., Ž., vendar zanju kljub pozivu in opozorilu na posledice, ni predložila ustreznih pooblastil. Zato je Ustavno sodišče štelo, da je odvetniška družba H.-I. ustavno pritožbo v tem delu vložila v svojem imenu in jo zavrglo, ker jo je vložila neupravičena oseba. Ustavno pritožbo drugih osmih pritožnic pa je preizkusilo kot ustavno pritožbo upravičenih oseb.

5.Ustavno sodišče ni instančno sodišče, ki bi presojalo, ali so sodišča v upravnem sporu pravilno ugotovila dejansko stanje ter pravilno uporabila materialno in procesno pravo. Zato ni mogoče sprejeti stališča ustavne pritožbe, da je že zaradi tega, ker naj bi bila izpodbijana sklepa nezakonita, saj naj bi temeljila na nepravilni presoji izpolnjevanja pogojev za izdajo začasne odredbe, izkazana kršitev pravic pritožnic do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave oziroma pravice do sodnega varstva po 23. členu Ustave. Prav tako zgolj dejstvo, da pritožnice s pritožbo zoper sklep Upravnega sodišča niso uspele, še ne pomeni kršitve pravice do učinkovitega pravnega sredstva iz 25. člena Ustave.

6.V obravnavani zadevi ni sporno pravno stališče izpobijanih sklepov, da mora biti za izdajo začasne odredbe po drugem odstavku 69. člena ZUS izpolnjenih več pogojev, med njimi tudi verjetno izkazane hujše škodljive posledice. Očitno napačna in brez razumne pravne obrazložitve naj bi bila torej po mnenju pritožnic ocena sodišč o (ne)obstoju te nevarnosti. Ustavno sodišče pa ob presoji, ali so bile v sodnem postopku kršene pravice stranke po 22., 23. in 25. členu Ustave, ne more same po sebi ocenjevati pravilnosti dokazne ocene ter pravilnosti uporabe prava v izpodbijanih sodnih odločbah.

7.Ob presoji, ali so bile kršene navedene ustavne pravice, Ustavno sodišče ne ugotavlja pravilnosti oziroma zakonitosti sodnih odločb, ampak presoja le, ali so bile v sodnem postopku spoštovane temeljne človekove pravice procesne narave, pri čemer je glede na navedbe ustavne pritožbe pri tem bistveno, ali se je sodišče opredelilo do navedb pritožnic, ki so bile v sporu bistvenega pomena in ali odločitev sodišča ni očito napačna in brez razumne pravne obrazložitve. Tega pa izpodbijanim sklepom ni mogoče očitati, kljub temu, da pritožnice v ustavni pritožbi to izrecno trdijo.

8.To, da se je glede ocene o (ne)izpolnitvi pogoja za izdajo začasne odredbe po drugem odstavku 69. člena ZUS Vrhovno sodišče sklicevalo na presojo Upravnega sodišča, namreč ne pomeni, kot zmotno menijo pritožnice, da Vrhovno sodišče navedb pritožnikov ni ocenilo in se do njih vsebinsko ni opredelilo. Tudi ugotovitev Vrhovnega sodišča, da pritožniki ne bodo izgubili telefonskih številk, ampak bodo njihove številke preseljene v drugo številsko območje, ni "protispisna". Ta ugotovitev namreč izhaja tako iz opisa pravnega položaja pritožnic kot tudi iz Pravilnika o oštevilčenju v javnih telekomunikacijskih omrežjih (Uradni list RS, št. 57/99 - v nadaljevanju Pravilnik). Okoliščina, s katero pritožnice uveljavljajo navedeno protispisnost, namreč ni posledica njihovega pravnega položaja, v katerem so do pravnomočne odločitve o vlogi za izdajo dovoljenja za nadaljnjo uporabo številk iz območja 97xx, temveč posledica odločitve pritožnic samih, da onemogočijo preselitev številk v drugo številsko območje. Tako ravnanje pritožnic bi nedvomno lahko imelo škodljive posledice za pritožnice, vendar pa bi šlo v tem primeru za posledice, ki bi nastale po volji pritožnic samih. Zato je očitno, da jih sodišče upravičeno ni štelo kot relevantne pri oceni izpolnjevanja pogojev za izdajo začasne odredbe. S tem, ko sodišče ne odgovori na nerelevantne navedbe strank v postopku, pa ne krši nobene njihove človekove pravice.

9.Navedbe o utemeljenosti zahtevka pritožnic za dodelitev številk skrajšanega izbiranja in o dosedanji praksi dodeljevanja številk skrajšanega izbiranja v obravnavani zadevi, ki se nanaša na ustavno pritožbo zoper odločitev o zavrnitvi zahteve za izdajo začasne odredbe po drugem odstavku 69. člena ZUS, niso relevantne. O utemeljenosti zahteve za dodelitev številk skrajšanega izbiranja namreč še ni pravnomočno odločeno. Že Upravno sodišče pa je ugotovilo, da so pritožnice pravno razmerje v zvezi z dodelitvijo oziroma nadaljnjo uporabo številk skrajšanega izbiranja verjetno izkazale. Zato z razlogi, s katerimi utemeljujejo, da so upravičene do številk skrajšanega izbiranja (kot so obširno razlagale tudi v upravnem sporu zoper odločitev o (ne)izdaji začasne odredbe), ne morejo uveljavljati kršitve pravice do enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) v postopku, v katerem sta bila izdana izpodbijana sklepa.

10.Ker očitno ne gre za zatrjevane kršitve človekovih pravic, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

11.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi tretje alinee prvega odstavka 55. člena in prve alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko.

Predsednica senataMilojka Modrijan