Jedro

V tožnikovem primeru, ker je bil lastnik in poslovodna oseba gospodarske družbe A. d. o. o., vpisane v register 24. 8. 2011, je zavarovalno razmerje iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja po 7. členu ZPIZ-1 nastalo po samem zakonu, torej ex lege z vzpostavitvijo pravnega razmerja iz 15. člena ZPIZ-1. Res je sicer, da je 19. člen ZPIZ-1 osebam, vključenim v zavarovanje v tujini, omogočal izvzem iz zavarovanja, če je bilo tako določeno z mednarodnim sporazumom. Eksplicitno je določal, da so lahko predlog podale zavarovane osebe ali delodajalci pri ministrstvu, pristojnem za delo. V obravnavani zadevi ne le, da tožnik kaj takega ni predlagal, tudi sicer izvzema iz zavarovanja ne bi bilo mogoče doseči, saj v Mednarodnem sporazumu z Avstralijo tovrstna možnost ni bila dogovorjena. V veljavnem ZPIZ-2 pa izvzem iz zavarovanj sploh ni predviden.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 4. 11. 2022 ter št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 31. 1. 2022 in ugotovitev, da tožnik iz naslova družbeništva ter poslovodenja družbe A. d. o. o. v obdobju od 1. 10. 2012 do 20. 2. 2015 nima lastnosti zavarovanca (I. tč. izreka). Izreklo je, da tožnik krije sam svoje stroške postopka (II. tč. izreka).

2. Sodbo izpodbija tožnik smiselno iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom na spremembo v smeri ugoditve zahtevku.

V ponavljajoči se množici pritožbenih navedb izpostavlja, da je bil od 8. 10. 2012 vključen v pokojninsko in invalidsko zavarovanje v avstralskem sistemu. Ne oporeka, da je bil družbenik A. d. o. o. od 24. 8. 2011 do 8. 10. 2012, in zavarovan po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju1 (ZPIZ-1). Potrebno je upoštevati 15. člen ZPIZ-1 in ne 16. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju2 (ZPIZ-2). Od 27. 8. 2012 je bil vključen v obvezno pokojninsko zavarovanje v tujini, delo pa nastopil 8. 10. 2012. Računovodski servis B. d. o. o., C. je zanj od 24. 8. 2011 do 30. 9. 2012 oddal obrazce, prispevki so bili plačani, servis pa obveščen, da je 8. 10. 2012 nastopil delo v tujini, zato ni oddajal OPSLV obrazcev od oktobra 2012 dalje.

Ni sporno, da je z M1 obrazcem podal prijavo v zavarovanje 24. 8. 2011 do 30. 9. 2012, in da so bili za to obdobje plačani prispevki. Toženec napačno izpostavlja stalno prebivališče kot pogoj za vključitev v obvezno zavarovanje v RS in skuša zavesti sodišče. Stalno prebivališče v tujini je navedel po telefonskem razgovoru z ga. D. D. iz ZPIZ-a, ki je zagotovila odpis dolga in uskladitev s FURS‑om, če se bo izkazalo, da je imel stalno prebivališče v Avstraliji. V zvezi z zapisom sodišča, da zahteva stornacijo zavarovanja od 1. 10. 2012 dalje poudarja, da je bil takrat v drugem delovnem razmerju v tujini in da podjetje ni več poslovalo. Vključen je bil v zdravstveni in pokojninski sistem v Avstraliji, plačeval dvakrat prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, upoštevalo pa se bo samo enkrat. Sporazum o socialni varnosti med Vlado Republike Slovenije in Vlado Avstralije3 (Mednarodni sporazum) v 10. členu zagotavlja seštevanje zavarovalne dobe le, če se ne prekriva. Pri njem bi se dobi prekrivali in bi se upoštevala samo enkrat. Ni sporno, da je bila prijava na obrazcu M1 vložena 24. 8. 2011 do 30. 9. 2012 in da so bili za ta čas plačani prispevki. Od 8. 10. 2012, ko je vstopil v novo razmerje v tujini, računovodski servis več ni oddajal obrazcev. Sklicuje se na 258. člen ZPIZ-1, ki ureja ugotavljanje lastnosti zavarovanca na podlagi predpisov o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. V kolikor bi ZZZS posredoval podatke v matično evidenco, ne bi prišlo do napake. ZPIZ-1 je v 203. členu določal, da podatke za prijavno odjavno službo za pokojninsko in invalidsko zavarovanje opravlja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Izpostavlja pojasnilo toženca, da Mednarodni sporazum ureja dajatve in ne morebitne izvzeme, zato je potrebno upoštevati slovensko zakonodajo. Sporazum opredeljuje, kdaj se upošteva zavarovalna doba v RS in kdaj v Avstraliji (8. člen). Avstralija dobe, ki se prekrivajo, upošteva le enkrat kot dobo stalnega prebivanja. V kolikor je oseba v istem obdobju imela pet let stalno prebivanje in je v istem obdobju bila tudi v delovnem razmerju, se šteje skupno samo 5 let. V konkretnem primeru je sporno obdobje od 1. 10. 2012 do izbrisa 20. 2. 2015, kar znese 28 mesecev. V tem času ne bo izpolnjeval pogojev za pokojnino po slovenskih predpisih in se mu ne bo upoštevala zavarovalna doba v Avstraliji. Ni mogoče spregledati, da je plačal prispevke od 24. 8. 2011 do 30. 9. 2012. ZPIZ-2 in Zakon o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja4 (ZMEPIZ-1) ni relevanten za konkreten primer. Sodišče sicer navaja, da je bil od 1. 10. 2012 do 20. 2. 2015 vključen v zdravstveni sistem Avstralije, vendar ne upošteva, da je bil vključen tudi v pokojninski sistem Avstralije. Sodišče ugotavlja, da je 19. člen ZPIZ-1 predvideval izvzem iz zavarovanja, če so bile osebe vključene v zavarovanje v tujini, ne upošteva pa 18. in 14. člena ZPIZ-1. V 13. tč. obrazložitve sodbe je napačno zapisan 24. 8. 2021 namesto pravilno 24. 8. 2011. Ne osporava, da je bil prijavljen pod šifro 040 od 24. 8. 2011 do 30. 9. 2012, za katero so poravnane obveznosti. Napake so bile narejene na ZZZS, kar je pripeljalo do dolga in ga je ZPIZ prijavil FURS-u. Dopis, ki ga je prejel 31. 12. 2021 iz zemljiške knjige se je nanašal na plombo na nepremičnino. Ni mu bilo predstavljeno, da lahko izpodbije dejstva v matični evidenci niti omogočeno, da dokaže nasprotno. Po 3. odst. 7. člena ZMEPIZ mora ZZZS vse odjave in prijave ter spremembe posredovati drugim zavodom. ZZZS tega ni upošteval, ker ni posredoval podatkov ZPIZ-u. Postavil ga je v neenak položaj, v finančne ter socialne probleme in mentalni stres. Glavnica je iz 10.000,00 EUR z obrestmi narasla na 17.000,00 EUR. FURS je pojasnil, da je davčni dolg nastal zaradi neplačanih prispevkov po podatkih ZPIZ-a. Referentka D. D. ga je opozorila, da je na podlagi napačno vodene lastnosti zavarovanca bila izdana odločba o dolgu FURS-u. 3. Toženec v pisnem odgovoru prereka pritožbene navedbe, predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev prvostopenjske sodbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po preizkusu zadeve v mejah pritožbenih razlogov in v skladu z 2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku5 (ZPP) tudi po uradni dolžnosti glede bistvenih kršitev iz 2. odst. 339. člena ZPP in pravilne uporabe materialnega prava, pritožba ne more biti uspešna. Izpodbijana sodba je prepričljivo utemeljena z odločilnimi dejanskimi in pravilnimi pravnimi razlogi, ki jih sodišče ne ponavlja, temveč na pritožbene navedbe ponovno poudarja predvsem naslednje.

6. V zadevi gre za presojo drugostopenjske odločbe 4. 11. 2022, s katero je zavrnjena pritožba zoper prvostopenjsko odločbo z dne 31. 1. 2022. S slednjo je zavrnjena zahteva na ugotovitev lastnosti zavarovanca iz naslova družbeništva in poslovodenja gospodarske družbe A. d. o. o. po 15. členu ZPIZ-1 in 16. členu ZPIZ-2 zaradi stornacije obdobja od 24. 8. 2022 do 20. 2. 2015. **Odločilne dejanske okoliščine za pritožbeno rešitev zadeve**

7. Iz dejanskih ugotovitev prvostopenjskega sodišča izhaja, da je bil tožnik od 24. 8. 2011 dalje do izbrisa iz poslovnega registra 20. 2. 2015 edini družbenik in poslovodna oseba gospodarske družbe A. d. o. o. Že navedeni dejstvi sta edino odločilni za pritožbeno rešitev zadeve, ne glede na to, da je imel tožnik od avgusta 2012 stalno prebivališče v Avstraliji in bil za pogodbeno delo v tujini vključen v zdravstveno in pokojninsko zavarovanje.

**Materialnopravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve**

8. Ker gre za izpodbojno tožbo zoper zavrnilna posamična upravna akta in vtoževano stornacijo lastnosti zavarovanca od 1. 10. 2012 do 20. 2. 2015, je sodišče prve stopnje zadevo pravilno presojalo po veljavnem ZPIZ-2 v povezavi z ZPIZ-1, ki je prenehal veljati 30. 12. 2012. Pri presoji je pravilno izhajalo iz ZMEPIZ-1, ki se uporablja od 1. 1. 2014 ter Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja6 (ZMEPIZ), ki je prenehal veljati 31. 12. 2013. V 8. točki obrazložitve sodbe pravno argumentirano utemeljuje, da Mednarodni sporazum za presojo zadeve ni relevanten. Z njim so dogovorjena le pravna vprašanja glede seštevanja zavarovalne dobe za priznanje ter izračun avstralske dajatve (8. in 9. člen) in slovenske dajatve (10. in 11. člen) in _ne izvzem iz zavarovanja vključno z lastnostjo zavarovanca7_, kot zmotno vztraja pritožnik.

9. Pravno relevantnih določb iz ZPIZ-1 in ZPIZ-2 ter ZMEPIZ in ZMEPIZ‑1, povzetih v 9. in 10. točki obrazložitve izpodbijane sodbe, pritožbeno sodišče ne ponavlja. Ponovno poudarja le, da je v tožnikovem primeru, ker je bil lastnik in poslovodna oseba gospodarske družbe A. d. o. o., vpisane v register 24. 8. 2011, zavarovalno razmerje iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja po 7. členu ZPIZ-1 nastalo po samem zakonu. Torej ex lege z vzpostavitvijo pravnega razmerja iz 15. člena ZPIZ-1. Glede na 30. člen ZPIZ-1 in identično ureditvijo v 22. členu ZPIZ-2 je trajalo do prenehanja pravnega razmerja. Torej do izbrisa iz registra 20. 2. 2015. 10. Res je sicer, da je 19. člen ZPIZ-1 osebam, vključenim v zavarovanje v tujini, omogočal izvzem iz zavarovanja, če je bilo tako določeno z mednarodnim sporazumom8. Eksplicitno je določal, da so lahko _predlog podale zavarovane osebe ali delodajalci pri ministrstvu, pristojnem za delo._ V obravnavani zadevi ne le, da tožnik kaj takega ni predlagal, tudi sicer izvzema iz zavarovanja ne bi bilo mogoče doseči, saj v Mednarodnem sporazumu z Avstralijo tovrstna možnost ni bila dogovorjena. V veljavnem ZPIZ-2 pa izvzem iz zavarovanj sploh ni predviden. Pritožbena izvajanja v tej smeri zato ne morejo biti uspešna.

11. Enako velja za pritožnikove očitke, da naj bi v njegovem primeru do prekrivanja zavarovalnih dob od 1. 10. 2012 do 20. 2. 2015 prišlo, ker Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije tožencu po 203. členu ZPIZ-1 ni posredoval podatkov o spremembi lastnosti zavarovanca v matični evidenci.

Po 258. členu ZPIZ-1 se je lastnost zavarovanca iz obveznega zavarovanja ugotavlja na podlagi predpisov o matični evidenci o zavarovancih in uživalcih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Torej po ZMEPIZ oz. v okoliščinah obravnavanega primera po ZMEPIZ-1, veljavnem v času izdaje izpodbijanih upravnih aktov. Po 4. odst. 203. člena ZPIZ-1 je prijavno - odjavno službo za pokojninsko in invalidsko zavarovanje opravljal Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Navedeno seveda ne pomeni, da bi to počel samoiniciativno in opuščenih dolžnostih dajalcev podatkov, kot v obravnavanem primeru. Po 2. odst. 203. člena so bili podatke, relevantne za matično evidenco iz 1. odst. 203. člena ZPIZ-1, dolžni podajati delodajalci, samozaposleni, kmetje, vrhunski športniki itd. Zavezanec za dajanje podatkov je bil v obravnavanem primeru pritožnik in ne Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

12. Dejstvi, da gospodarska družba, katere družbenik in poslovodna oseba je bil pritožnik ni poslovala odkar je imel stalno prebivališče v Avstraliji, za pritožbeno rešitev zadeve nista relevantni. Kot predhodno poudarjeno, zavarovalno razmerje nastane ex lege in traja od dneva vpisa v register do dneva izbrisa iz registra, kot je pravilno upoštevalo sodišče prve stopnje in pred njim toženec v predsodnem postopku. Za rešitev zadeve niso bistvene niti pritožbene navedbe, da računovodski servis od dneva, ko je imel pritožnik v tujini prijavljeno stalno prebivališče, več ni plačeval prispevkov. Zakonsko vzpostavljeno zavarovalno razmerje ne omogoča izvzema iz zavarovanja, niti stornacije lastnosti zavarovanca za sporno obdobje.

13. Za pritožbeno rešitev zadeve je pravno irelevantno sklicevanje na pojasnila toženčeve referentke in domnevno obljubo odpisa dolga, če bi bilo izkazano stalno prebivališče v Avstraliji. Ne le, da ustne ali pisne informacije toženčevih referentov pravno niso zavezujoče, tudi sicer nimajo nobenih pravnih učinkov. O pravicah, obveznostih ali pravnih koristih iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja se na pravno veljaven način odloča s posamičnimi upravnimi akti. V 3. odst. 81. člena ZMEPIZ-1 je izrecno predpisano, da zavod o lastnosti zavarovanca odloča z odločbo.

**Odločitev pritožbenega sodišča**

14. Iz predhodno navedenih razlogov pritožba ne more biti uspešna. Ob presoji, da sta izpodbijani upravni odločbi pravilni in zakoniti, je tožbeni zahtevek za njuno odpravo na podlagi 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih9 (ZDSS-1) utemeljeno zavrnjen in posledično tudi vtoževana ugotovitev, da tožnik od 1. 10. 2012 do 20. 5. 2015 ni imel lastnosti zavarovanca. Do preostalih pritožbenih izvajanj, ki za pritožbeno rešitev zadeve niso odločilna, se sodišče glede na 360. člen ZPP posebej ne opredeljuje. Na podlagi 353. člena ZPP je pritožbo zavrnilo in potrdilo zavrnilno sodbo sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 106/1999 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 36/2003. 4 Ur. l. RS, št. 111/2013 s spremembami. 5 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 6 Ur. l. RS, št. 81/2000 s spremembami. 7 Kot npr. v 10. členu Sporazuma o socialnem zavarovanju med R Slovenijo in R Hrvaško, ter nekaterih drugih. 8 Glej opombo pod št. 7. 9 Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami.