Jedro

Zamudna sodba se po določbi drugega odstavka 338. člena ZPP ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi zamudna sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je izdalo zamudno sodbo in sklep, s katerima je odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki: - obračunati bruto plačo in plačati za meseca april 2018 in maj 2018 pripadajoči neto znesek plače od bruto zneska 2.017,71 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od neto zneskov od zapadlosti mesečnih zneskov (od 19. v mesecu), kot je navedeno v izreku sodbe, do plačila; - plačati stroške prehrane za april 2018 v neto zneskih 104,04 EUR ter za maj 2018 v višini 104,04 EUR ter stroške prevoza na delo za april 2018 v znesku 115,50 EUR ter za maj 2018 v znesku 115,50 EUR, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi od datumov zapadlosti, ki so navedeni v izreku, do plačila; - obračunati nadomestilo plače za junij 2018 od bruto zneska 1.6714,16 EUR ter za julij 2018 v bruto znesku 1.614,16 EUR ter plačati pripadajoči neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od datumov zapadlosti, določenih v izreku, do plačila, ter - obračunati regres za letni dopust za leto 2018 od bruto zneska 842,79 EUR ter plačati pripadajoči neto znesek regresa, vse v osmih dneh, pod izvršbo (I. točka izreka sodbe in sklepa).

Obenem je odločilo, da sodišče ni pristojno za odločanje o delu tožbe, ki se nanaša na odvod in plačilo davkov in prispevkov, zato se tožba v tem delu zavrže in se v tej zvezi opravljena pravdna dejanja razveljavijo (II. točka izreka sodbe in sklepa).

2. Tožena stranka vlaga pritožbo z naslovom "ugovor na sklep“, ki je po vsebini pritožba zoper izpodbijano zamudno sodbo. Navaja, da se ne strinja z odločitvami v točki I, alineje 1 - 7, pri čemer se sklicuje na plačilne liste za mesece april, maj in junij 2018 v prilogi, iz katerih je razvidna specifikacija izplačil "po brutu", ki je naveden v pogodbi o zaposlitvi, s stroški prehrane in prevoza na delo. V zvezi s točko I, 8. alineja, pa navaja, da za mesec julij tožeča stranka ni upravičena do izplačila, saj je na osnovi odpovedi odjavljena iz delovnega razmerja z dnem 30. 6. 2018, kar pritožnik dokazuje s kopijo M2 obrazca, ki ga pošilja v prilogi. Predlaga, da sodišče odredi tožniku, da vrne orodje in stroje, za katere je bil zadolžen med delom na gradbišču. V prilogi pošilja seznam - popis orodja, ki ga mora tožnik vrniti na naslov delodajalca. Navaja še, da mu prej zneskov, ki mu jih dolguje, tožena stranka ne bo izplačala, ker je upravičena do vračila orodja, ki je njena last. Prilaga plačilne liste, obrazec M2 - odjava in popis orodja.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri tem pa po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

5. Ob takšnem preizkusu pritožbeno sodišče ni ugotovilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, zlasti ne kršitve iz 7. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ki je podana, če je sodišče v nasprotju z določbami tega zakona izdalo zamudno sodbo.

6. Prvostopenjsko sodišče je utemeljeno izdalo zamudno sodbo, ker so bili izpolnjeni vsi pogoji, določeni v 318. členu ZPP. Toženi stranki je bila tožba pravilno vročena v odgovor, vendar v 15 dnevnem roku na tožbo ni odgovorila, čeprav jo je sodišče v skladu z določbo 2. odstavka 277. člena ZPP opozorilo na posledice te opustitve.

7. Če tožena stranka odgovora na tožbo ne poda v zakonskem roku, je sodišče ob izpolnjenih pogojih iz 318. člena ZPP dolžno izdati zamudno sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku. Kadar tožena stranka ne poda odgovora na tožbo in ne oporeka tožbenemu zahtevku, se šteje, da priznava navedbe tožeče stranke v tožbi. Dejanske tožbene navedbe se štejejo za resnične in priznane zato, ker jim tožena stranka ni pravočasno (v odgovoru na tožbo) oporekala. Sodišče presoja sklepčnost tožbe na podlagi predpostavke, da so trditve v tožbi resnične.

Iz tožbenih navedb je jasno razvidno, da tožnik zahteva plačilo terjatev iz delovnega razmerja od toženca, pri katerem je bil v delovnem razmerju na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, katere terjatve tožnik uveljavlja s tožbo in v kakšni višini, ker tožena stranka svojih obveznosti iz delovnega razmerja ni poravnala. Pogoj za izdajo zamudne sodbe iz 3. točke 1. odstavka 318. člena ZPP je torej izpolnjen. Izpolnjen pa je tudi dodatni pogoj iz 4. točke 1. odstavka istega člena ZPP, da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil tožnik sam ali z dejstvi, ki so splošno znana, saj med tožbenimi navedbami in predloženimi dokazi ni nikakršnega nasprotja.

8. Izpodbijana zamudna sodba je materialnopravno pravilna in v skladu s predpisi, ki jih je sodišče prve stopnje v razlogih sodbe navedlo kot pravno podlago za svojo odločitev (zlasti določbe 44., 126. do 130., 133. do 135. ter 137. člena Zakona o delovnih razmerjih – Ur. l. RS, št. 21/2013 - ZDR-1). Sodišče prve stopnje je utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku tožnika in mu prisodilo vtoževane zneske iz naslova plače, nadomestila plače ter povračila stroškov za prehrano in prevoz na delo in z dela ter regresa za letni dopust, ki mu jih tožena stranka dolguje.

9. Toženec v pritožbi (ugovoru) uveljavlja predvsem pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja z navedbami, da so plača in višina stroškov za prehrano in prevoz na delo razvidni iz plačilnih list in da je tožnik odjavljen iz delovnega razmerja, pri čemer se sklicuje na nove dokaze, ki jih prilaga. Zamudna sodba se po določbi drugega odstavka 338. člena ZPP ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato niti pritožbenih navedb, s katerimi se uveljavlja ta pritožbeni razlog, niti na novo predloženih dokazov, v pritožbenem postopku ni dopustno upoštevati. V pritožbi tudi ni mogoče uveljavljati nobenih nasprotnih zahtevkov do tožnika (kot npr. vrnitev orodja), kar bo morala tožena stranka uveljavljati v drugih postopkih, ki pa na njene obveznosti do tožnika po tej sodbi ne morejo vplivati.

10. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi oziroma razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in v skladu z določbo 353. člena ZPP potrdilo zamudno sodbo sodišča prve stopnje.