Jedro

Ker tožnica potrdila o nezmožnosti iz opravičljivih razlogov za izostanek z naroka za glavno obravnavo ni predložila na predpisanem obrazcu, ki bi ga potrdil osebni zdravnik (ampak le potrdilo zobozdravnice, da se je zaradi zobobola oglasila pri njej), predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni utemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo tožničin predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ki ga je vložila po prejemu sklepa prvostopenjskega sodišča opr. št. V Ps 1183/2009 z dne 3. 6. 2010, da se postopek ustavi. Sklep o ustavitvi je sodišče prve stopnje izdalo na podlagi 2. odst. 28. čl. Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004) v zvezi s 3. odst. 188. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 – 45/08), ker tožeča stranka ni prišla na prvi narok za glavno obravnavo in za izostanek tudi ni izkazala upravičenih razlogov.

Zoper sklep, da se predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrne se je, smiselno zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in bistvene kršitve določb postopka, pritožila tožeča stranka in predlagala, da ga sodišče druge stopnje razveljavi, dovoli vrnitev v prejšnje stanje in s tem sodišču prve stopnje naloži, da o tožbenem zahtevku meritorno odloči. Navedla je, da sodišče ni obrazložilo, zakaj šteje, da predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni utemeljen. Zdravstvene težave oz. hud zobobol, ki ga je imela na dan razpisane obravnave, je po tožničinem mnenju zadosten razlog za ugoditev predlogu. Tožnici ni jasno iz kakšnih razlogov sodišče šteje, da se tožeča stranka ni imela namena udeležiti naroka za glavno obravnavo, kar naj bi bilo razvidno iz dejstva, da predloga za vrnitev v prejšnje stanje ni vložila pred vročitvijo sklepa o ustavitvi postopka. Predlog je bil vložen v roku. V vlogi z dne 11. 5. 2010 je sodišču predlaga, da odloči brez glavne obravnave le zato, ker je hotela, da se zadeva čim prej zaključi. Opozarja na težak socialni položaj ter se sklicuje na predložene dokaze v sodnem spisu.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je dejansko stanje ugotovilo pravilno in popolno ter pravilno uporabilo določbe o postopku v socialnem sporu ter v Zakonu o pravdnem postopku, ki urejajo institut vrnitve v prejšnje stanje.

Pri obravnavi predloga za vrnitev v prejšnje stanje je potrebno upoštevati tudi procesni položaj nasprotne stranke ter njeno pravico do sodnega varstva in do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Po stališču Ustavnega sodišča (odločba Ustavnega sodišča RS št. Up 510/2003 z dne 9. 6. 2005) je možnost vrnitve v prejšnje stanje omejena le na primere, ko stranka rok ali narok zamudi iz opravičenih razlogov. Tožnica je sicer predlog za vrnitev v prejšnje stanje podala pravočasno, kot določa 2. odst. 117. čl. ZPP, po katerem se mora predlog vložiti v 15 dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je stranka zamudila narok ali rok; če je stranka šele pozneje izvedela za zamudo, pa od dneva, ko je za to zvedela. V predlogu je tožeča stranka navedla, da je imela na dan obravnave 3. 6. 2010 hud zobobol, obiskala je zobozdravnika in se zato naroka za glavno obravnavo, razpisanega ob 11.00 uri, ni mogla udeležiti. Predlogu je priložila potrdilo zobozdravnice, iz katerega izhaja, da je omenjenega dne res imela bolečine, z dodatnimi poizvedbami je sodišče ugotovilo, da je zobozdravnica ordinirala od 12.00 do 19.00, potrdila je, da je tožnica navedla, da je bolečino občutila že nekaj dni, vendar je bila navedeni dan bolj intenzivna. Zobozdravnica je tudi opisala postopek zdravljenja.

Iz mnenja zobozdravnice ne izhaja povsem določno, da je bilo tožničino zdravstveno stanje takšno oz. bolečine tako hude, da se obravnave ne bi mogla udeležiti oz. vsaj pravočasno sporočiti, da jo na obravnavo ne bo in predlagati preložitev naroka. Po 2. odst. 115. čl. ZPP sodišče lahko, v primeru, ko stranka ne pride na narok zaradi zdravstvenih razlogov, narok preloži le, če je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva, ter ji onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku. Oseba mora predložiti zdravniško opravičilo, izdano na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo. Po 80.a čl. Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ, Ur. l. RS, št. 9/1992 s spremembami) le izbrani osebni zdravnik lahko izda zdravniško potrdilo o upravičeni odsotnosti z naroka glavne obravnave ali drugega procesnega dejanja pred sodiščem v primeru, če je bolezen ali poškodba zavarovane osebe nenadna in nepredvidljiva in ji onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje pri procesnem dejanju. V zdravniškem potrdilu morajo biti navedeni podatki o zavarovani osebi, podatek o upravičeni odsotnosti in predvideno obdobje ter podatek o tem, ali gre za bolezen ali poškodbo. Zdravniško potrdilo o upravičeni odsotnosti se izda na obrazcu, ki ga predpiše minister, pristojen za zdravje. Vsebino in obliko obrazca je minister določil s Pravilnikom o obrazcu zdravniškega potrdila o upravičeni odsotnosti z naroka glavne obravnave ali drugega procesnega dejanja pred sodiščem (Ur. l. RS, št. 118/2008), ki velja od 16. 12. 2008 dalje.

Tudi, če se ne upošteva dejstvo, da tožničine nezmožnosti iz opravičljivih razlogov za izostanek z obravnave ni potrdil osebni zdravnik na predpisanem obrazcu, sodišče druge stopnje ugotavlja, da navedbe tožnice ter potrdilo osebne zobozdravnice niso prepričljive in ne zadoščajo za ugotovitev, da obstoji upravičen vzrok za izostanek z razpisane glavne obravnave, o kateri je bila tožnica pravilno, kot določa 280. čl. ZPP, obveščena. Če je imela tožnica zaradi zobobola tolikšne zdravstvene težave, da se subjektivno ni čutila zmožno sodelovati na naroku za glavno obravnavo, bi o tem sodišče nedvomno lahko pravočasno in vsaj ustno oz. po telefonu obvestila. Iz potrdila zobozdravnice izhaja, da se je tožnica v ambulanti oglasila popoldan, saj je bil zdravničin delovni čas od 12.00 do 19.00 ure. Obravnavni dan 3. 6. 2010 je bil po koledarju četrtek, kar pomeni, da so bili pred tem datumom trije delovni dnevi, v katerih bi tožnica, če je že imela dlje časa zdravstvene težave, sodišče lahko obvestila in bi narok na podlagi 1. odst. 115. čl. ZPP lahko preložilo in o tem pravočasno obvestilo tudi toženo stranko, s čimer bi ji prihranilo zamudo časa ter s tem povezane stroške. Sodišče prve stopnje je ugotovitev, da tožnica ni izostala z naroka iz upravičenega vzroka pravilno utemeljilo tudi z ugotovitvijo, da bi tožnica, če je imela namen udeležiti se naroka, lahko zobozdravnico obiskala takoj po tem, ko so se pojavile bolečine oz. bi v nasprotnem primeru predlagala preložitev naroka. Pravilen je tudi sklep, da tožnica ni imela namena udeležiti se naroka, saj je predlog za vrnitev v prejšnje stanje poslala šele po vročitvi sklepa o ustavitvi postopka. V vlogi dne 11. 5. 2010 je predlagala odločitev brez glavne obravnave po 24. členu ZDSS-1. Pogoj za opustitev naroka je ugotovitev sodišča, da med strankama dejansko stanje ni sporno, da ni drugih ovir za izdajo odločbe ter da sta se stranki pisno odpovedali glavni obravnavi. Ker je sodišče ugotovilo, da ti pogoji niso izpolnjeni in ker odločitve o razpisu naroka ni spremenilo ter takšnega obvestila strankam ni poslalo, bi tožnica morala priti na narok ali sodišče o nezmožnosti pravočasno in na predpisan način obvestiti.

Navedeni pogoji niso izpolnjeni, sklep sodišča prve stopnje, da se vrnitev v prejšnje stanje ne dovoli je zato pravilen in zakonit. Neutemeljeno pritožbo je sodišče druge stopnje na podlagi 2. točke 365. čl. ZPP zavrnilo.