Jedro

Določba 240.a člena ZKP se uporabi, če bi zaradi razkritja posameznih osebnih podatkov ali celotne identitete priče nastala utemeljena nevarnost za njeno življenje ali življenje njenega bližnjega sorodnika. Kot pravilno navaja prvostopenjsko sodišče, je ukrep smiseln le tedaj, kadar identiteta priče še ni razkrita, v postopku po vložitvi obtožnice le za pričo, ki v predhodnem postopku oziroma v preiskavi ni bila zaslišana. Priča A. P. je bil zaslišan pred preiskovalno sodnico. V spisu se nahajajo vsi njegovi osebni podatki, ki so pomembni za njegovo identifikacijo in za ugotavljanje njegove identitete. Pri zaslišanju priče po določbi 3. odstavka 240. člena ZKP sodišče ravno zaradi identifikacije priče pridobi od priče osebne podatke kot so ime in priimek, poklic, prebivališče, rojstni kraj in datum rojstva oziroma starost. Pridobitev takšnih podatkov zaradi ugotavljanja identitete priče in njene identifikacije v zvezi z zaslišanjem na sodišču pa pomeni, da je identiteta priče v celoti razkrita.

Izrek

Pritožba pooblaščenca priče A. P. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog priče A. P., ki ga je podal po odvetniku Z. K. dne 14.5.2008, da se za pričo odredita ukrepa po 3. in 5. točki 1. odstavka 240.a člena ZKP.

Zoper sklep se je pravočasno pritožil pooblaščenec iz vseh pritožbenih razlogov po ZKP in predlagal, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep tako spremeni, da prvostopenjskemu sodišču naloži izvedbo ukrepov po 3. in 5. točki 1. odstavka 240.a člena ZKP, podrejeno pa se zavzema za razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Pritožba ni utemeljena.

Kot je že podrobno pojasnilo sodišče prve stopnje se ukrepi po 240.a členu ZKP odredijo tedaj, ko identiteta priče še ni razkrita in ko so podani vsi v 4. odstavku 240.a člena ZKP podani pogoji, da obstaja utemeljena nevarnost za življenje priče ali življenje njenega bližnjega sorodnika, da je izpovedba priče pomembna za kazenski postopek, da priča izkazuje zadostno stopnjo verodostojnosti in da interes pravičnosti in uspešne izvedbe kazenskega postopka pretehtata nad interesom obrambe, da se seznani z identiteto priče. Zaščita prič je tako pogojena z dejstvom, da obstaja utemeljena nevarnost za življenje priče ali življenje njenega bližnjega sorodnika in z ostalimi pogoji navedenimi v 4. odstavku 240.a člena ZKP. Pritožnik v pritožbi, ko izpodbija razloge sklepa, navaja le, da so bile izrečene priči P. in njegovi družini grožnje v smislu maščevanja, če bo priča pričala obremenilno ter da je zaradi groženj prestrašena cela družina, pri čemer pritožnik ne pojasni in ne pove, kakšna je bila vsebina teh groženj in ali so bile grožnje usmerjene v napad na življenje priče in njene družine. Pritožnik tako ne pojasni, ali gre za resne grožnje, ki bi bile takšne, da bi lahko odtehtale poseg v obtoženčevo pravico do učinkovite obrambe ter ali je med tema dvema pravicama, torej pravico priče do njene nedotakljivosti življenja oziroma nedotakljivosti življenja njenih sorodnikov in pravico do učinkovite obrambe obtoženca, podana sorazmernost. Okoliščine, da naj bi bila pri obtožencu pri hišni preiskavi najdena pištola, da je osumljen prodaje drog in da naj bi imel nasilno preteklost (pri čemer iz podatkov spisa izhaja, da obtoženec do sedaj še ni bil pravnomočno spoznan za krivega), za presojo, ali so podani zakonski pogoji za ukrep po 240.a členu ZKP, ki ju predlaga pritožnik, ne vplivajo.

Določba 240.a člena ZKP se uporabi, če bi zaradi razkritja posameznih osebnih podatkov ali celotne identitete priče nastala utemeljena nevarnost za njeno življenje ali življenje njenega bližnjega sorodnika. Kot pravilno navaja prvostopenjsko sodišče je ukrep smiseln le tedaj, kadar identiteta priče še ni razkrita, v postopku po vložitvi obtožnice le za pričo, ki v predhodnem postopku oziroma v preiskavi ni bila zaslišana. Priča A. P. je bil zaslišan pred preiskovalno sodnico. V spisu se nahajajo vsi njegovi osebni podatki, ki so pomembni za njegovo identifikacijo in za ugotavljanje njegove identitete. Pri zaslišanju priče po določbi 3. odstavka 240. člena ZKP sodišče ravno zaradi identifikacije priče pridobi od priče osebne podatke kot so ime in priimek, poklic, prebivališče, rojstni kraj in datum rojstva oziroma starost. Pridobitev takšnih podatkov zaradi ugotavljanja identitete priče in njene identifikacije v zvezi z zaslišanjem na sodišču, pa pomeni, da je identiteta priče v celoti razkrita. Zato pritožnik tudi nima prav, ko zatrjuje, da identiteta priče še ni bila razkrita v celoti in da obtoženec tako ne more prepoznati oziroma povezati podobe priče z ostalimi podatki, ki so znani. Na podlagi osebnih podatkov je mogoča popolna identifikacija in tudi ugotovitev za katero osebo gre. Vprašljive in z ničemer podprte pa so navedbe pritožnika, da obtoženec ne bi mogel povezati podobe priče z ostalimi znanimi podatki. Te trditve so v nasprotju z izpovedbo priče P., ki se nahaja v spisu in je povzeta v pravnomočni obtožnici, ki je bila vročena obtožencu, da naj bi P. prišel z obtožencem v stik.

Po navedenem se pokaže, da ni pogojev za izdajo ukrepa po 240.a členu ZKP, katerega namen je, da se prepreči razkritje posameznih osebnih podatkov ali celotne identitete določene priče, saj je bila priča zaslišana pred preiskovalno sodnico, njeni osebni podatki pa so znani tako iz zapisnika o zaslišanju ter iz drugih podatkov, ki se nahajajo v spisu in s katerimi se je obramba že seznanila v postopku pred vložitvijo obtožnice. Pritožbeno sodišče je po navedenem po 3. odstavku 402. člena ZKP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.