Jedro

Ker sta se obe udeleženki potegovali za južni del, bi moralo prvo sodišče pojasniti, zakaj naj bi predlagateljica imela večji upravičen interes od nasprotne udeleženke, ko je južni del dodelilo predlagateljici. Ker izpodbijani sklep o tem nima razlogov, gre za bistveno kršitev določb postopka.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo določanje.

II. Nasprotna udeleženka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Prvo sodišče je z izpodbijanim sklepom odločilo o delitvi solastnih nepremičnin tako, da predlagateljica prejme (po izvedbi parcelacije) v last in posest parc. št. 1/87 in 1/89, nasprotna udeleženka pa parc. št. 1/86 in 1/88, vse k. o. X. Zaradi razlike med vrednostmi je prvo sodišče še odločilo, da je predlagateljica dolžna plačati nasprotni udeleženki znesek 13,70 EUR, glede skupnih stroškov postopka v znesku 1.795,70 EUR, ki se delijo na polovico, pa je še odločilo, da je predlagateljica dolžna povrniti nasprotni udeleženki 282,44 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sklep se pritožuje nasprotna udeleženka, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni sklep tako, da nasprotna udeleženka prejme parc. št. 1/87 in 1/89, predlagateljica pa preostali parceli, podrejeno pa, da sklep razveljavi in vrne zadevo prvemu sodišču v novo odločanje. Navaja, da prvo sodišče ni uporabilo upravičenega interesa kot pravnega standarda iz 70. člena SPZ. Neutemeljen je zaključek, da nasprotna udeleženka ni izkazala prevzemnega interesa glede južnega dela parcel. Predlagateljica ni izkazala svojega prevzemnega interesa, kaj šele, da bi izkazovala močnejši prevzemni interes. Iz sklepa ne izhaja, kaj je bila podlaga za odločitev sodišča. Iz sklepa tudi ni razvidno, na kakšen način so bila upoštevana pravila o dokaznem bremenu. Sprememba interesa nasprotne udeleženke v času postopka ne more biti podlaga za odločitev o tem, kdo je izkazal močnejši prevzemni interes. Predlagateljica ni obrazložila svojega interesa in se v postopku tudi ni ugotovilo, kakšen interes sploh ima na južnem delu nepremičnin. Sprememba interesa nasprotne udeleženke ima podlago v spremembi okoliščin na njeni strani. V škodo nasprotne udeleženke se je štelo tudi dejstvo, da je del zemljišča postalo stavbno zemljišče, ki ni zazidljivo, na kar nasprotna udeleženka ni mogla vplivati. Nasprotna udeleženka ima sedaj interes, da obdeluje zemljo, kar je počela že v preteklosti, s tem pa je izkazala upravičen interes za južni del nepremičnin. Prvo sodišče se je opredeljevalo le do interesa nasprotne udeleženke, pri čemer se je osredotočilo na dosedanji način rabe, ki pa ne more biti odločilen kriterij za delitev. Dejstvo je, da predlagateljica v preteklosti ni obdelovala nobenega dela nepremičnin, ali ga uživala. Nasprotna udeleženka pa je vzdrževala južni del nepremičnin, saj je kosila travo in odstranjevala podrast. Glede vrednosti nepremičnin je treba upoštevati splošno znano dejstvo, da te od leta 2008 dalje padajo in so se znižale tudi od izdelave obeh cenilnih mnenj. Zato je nasprotna udeleženka na zadnjem naroku predlagala tudi novo cenitev, kar je sodišče prve stopnje zavrnilo in s tem storilo bistveno kršitev določb postopka.

3. Predlagateljica ni odgovorila na vročeno pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Prvi kriterij pri fizični delitvi solastnih stvari je upravičen interes solastnika, da dobi določeno stvar oziroma njen del. Upravičen interes kot pravni standard ima pogosto zelo širok pomen glede na posamezne okoliščine obravnavanega primera. Solastnik mora izkazati, zakaj je njegov upravičen interes do določene solastne stvari večji od upravičenega interesa drugega solastnika, ki se poteguje za isto stvar.

6. Pred zaključkom postopka sta se obe udeleženki potegovali za južni del solastnih nepremičnin. Predlagateljica ni z ničemer utemeljevala obstoja svojega (domnevno večjega) upravičenega interesa za južni del nepremičnine. Na začetku postopka je zgolj soglašala s predlogom takratne predlagateljice B., da se nepremičnine razdelijo tako, kot so jih solastnice že uživale v naravi (skica v prilogi A5), kar je pomenilo, da je vsaka imela glede na površino zemljišč v posesti tolikšen njihov del, kot je ustrezal njenemu solastninskemu deležu v razmerju do celote, ne glede na vrednost teh nepremičnin. V nadaljevanju postopka je bila nasprotna udeleženka tudi pripravljena predlagateljici izplačati denarno vrednost njenega deleža (kar kaže, da si je nasprotna udeleženka prizadevala pridobiti celotne nepremičnine v naravi), predlagateljica pa nato (po začetnem soglasju za takšno rešitev) ni bila več zainteresirana za takšen način delitve. Predlagateljica za razliko od nasprotne udeleženke ni nikoli nasprotovala takšni fizični delitvi nepremičnin, kot sta jo predlagala izvedenca kmetijske in gradbene stroke (delitev na zahodni in vzhodni del po celotni dolžini – skici na list. št. 56 in 62), kar je posredno kazalo tudi na to, da predlagateljica ni imela večje želje po pridobitvi določenega dela nepremičnin kot nasprotna udeleženka. Predlagateljica je na naroku 23. 10. 2013 nato (prvič) navedla, da želi južni del nepremičnin, upoštevajoč vrednost nepremičnin in velikost njenega deleža, pri čemer tega predloga ni posebej utemeljila. Ta predlog je ponovila na naroku 14. 4. 2014 (brez obrazložitve svojega interesa za južni del). Tudi na naroku 12. 5. 2014, na katerem se je tudi nasprotna udeleženka začel potegovati za južni del (pri čemer je tudi obrazložila svoj zatrjevani interes zanj), predlagateljica ni podala nobenih trditev o svojem interesu za južni del (in tudi ne na naroku 4. 2. 2015). Ob tem, da je nasprotna udeleženka pojasnila, zakaj si je premislila in želi namesto severnega prejeti južni del nepremičnin je za razliko od predlagateljice (ki južnega dela ni nikoli obdelovala, ali ga izročila komu drugemu v uporabo), nasprotna udeleženka še izkazala, da je ob redni obdelavi (svojega) dela parc. št. 1/20 skrbela tudi za parc. št. 1/58, tako da ga je kosila in čistila ter s tem preprečevala zaraščanje tega zemljišča. 7. Ker sta se obe udeleženki potegovali za južni del, bi moralo prvo sodišče pojasniti, zakaj naj bi predlagateljica imela večji upravičen interes od nasprotne udeleženke, ko je južni del dodelilo predlagateljici (drugi odstavek 70. člena SPZ), vendar tega ni storilo. Ker izpodbijani sklep o tem nima razlogov, gre za bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

8. Čeprav nasprotna udeleženka ni založila predujma za zaslišanje sodnih izvedencev na naroku, to ni bil utemeljen razlog za opustitev njunega zaslišanja. S tem, ko prvo sodišče ni zaslišalo sodnih izvedencev na naroku, je storilo bistveno kršitev določb postopka (prvi odstavek 253. člena ZPP), ki je lahko vplivala na zakonitost in pravilnost odločbe, to kršitev pa je nasprotna udeleženka uveljavljala na naroku 4. 2. 2015 in jo smiselno izpostavlja tudi v pritožbi. Sodni izvedenec praviloma poda izvid in mnenje na obravnavi. V primeru pripomb na izvedensko mnenje ni nujno, da je sodni izvedenec vedno upravičen do nagrade za odgovore na pripombe, saj se lahko izkaže, da je bilo osnovno izvedensko mnenje pomanjkljivo (v tem primeru sodni izvedenec ni upravičen do dodatne izvedenine). Prvo sodišče bi moralo zaslišati izvedenca kmetijske in gradbene stroke na naroku zaradi odgovorov na pripombe nasprotne udeleženke. V tem pogledu nasprotna udeleženka tudi v pritožbi izpostavlja, da „stavbni“ del nepremičnin ni zazidljiv (kar vpliva na njegovo manjšo vrednost). Na pravna naziranja udeležencev (pravno utemeljevanje njihovih trditev v postopku) sodišče sicer ni vezano. Kolikor nasprotna udeleženka zazidljivost tega dela zemljišč nepravilno povezuje s Pravilnikom o določanju zemljišč za gradnjo, je to ustrezno pojasnilo že prvo sodišče. Določitev vrednosti tega dela zemljišč v znesku 66,16 EUR/m2, glede na to, da gre za zemljišče, ki skupno meri le 197 m2 (kar pomeni, da ne more predstavljati običajne gradbene parcele), pa je močno vprašljiva, saj je treba vrednost tega dela zemljišč ugotavljati glede na vse njegove značilnosti oziroma lastnosti (velikost, možnosti gradnje na njem, povezava z javno potjo ipd.), neupoštevajoč sosednje nepremičnine in kdo je njihov lastnik. Navedeni del zemljišča meri skupaj zgolj 197 m2 (le dobrih 8 % celotne površine nepremičnin) in glede na vse relevantne okoliščine primera vrednost tega dela zemljišča tudi ne more predstavljati odločilnega faktorja pri določanju načina fizične delitve nepremičnin udeleženk (tudi, če bi vrednost tega dela zemljišča znašala toliko, kot je na podlagi cenitve ugotovilo prvo sodišče bi to z vidika enakovrednosti na novo nastalih delov ne opravičevalo takšnega načina delitve v naravi, kot ga je določilo prvo sodišče; prej bi bila na mestu takšna delitev, kot sta jo predlagala sodna izvedenca kmetijske in gradbene stroke).

9. Pritožbeno sodišče je zato ugodilo pritožbi ter razveljavilo izpodbijani sklep in zadevo vrnilo prvemu sodišču v novo odločanje (354. in 355. člen ZPP). Glede na dosedanjo obrazložitev posebni napotki prvemu sodišču niso potrebni.

10. Nasprotna udeleženka krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 35. člena ZNP).