Jedro

Sodišče je procesni subjekt, ki v sklepu o angažiranju izvedenca določi izvedencu dokazno temo - vsebino in obseg njegovega dela, postavlja vprašanja in po potrebi zahteva pojasnila glede danega izida. Sodišče je od izvedenke zahtevalo, da odgovori na dodatna vprašanja, ki ji jih sodišče v dokaznem postopku še ni zastavilo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom citiranim v uvodu sodni izvedenki finančne stroke dr. I.L. odmerilo izvedenino in stroške v znesku 289,80 EUR (I. točka izreka). Ugotovilo je, da je sodna izvedenka zavezanka za DDV ter odločilo, da se zato obračuna 22 % DDV od priznanega zneska nagrade in stroškov, to je znesek 63,76 EUR (II. točka izreka). Hkrati je odločilo, da izplačilo zneska izvrši finančno računovodska služba iz založenega predujma dolžnikov (III. točka izreka) na račun izvedenke, citiran v IV. točki izreka, v roku 45 dni od izdaje sklepa (V. točka izreka).

2. Proti temu sklepu se dolžnika pravočasno pritožujeta. Trdita, da izvedenka v dopolnitvi mnenja ni upoštevala predlogov dolžnikov z dne 4. 4. 2017, niti izpostavljenih odprtih vprašanj dolžnikov z dne 16. 9. 2016, niti predlogov za dopolnitev z dne 8. 5. in 11. 5. 2017. Njeno mnenje z dne 17. 7. 2017 ni dopolnitev v smislu naročila sodišča, zato ji stroški za dopolnitev izvedenskega mnenja ne pripadajo. Pojasnita, da bosta pripombe in predloge glede dopolnitve izvedenskega mnenja konkretizirala v posebni vlogi in bosta za delo izvedenke seveda plačala, v kolikor bo le ta svoje delo korektno opravila in upoštevala ter pregledala celotni spis. Predlagata razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev že plačanih sredstev dolžnikoma.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V skladu z 249. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in 39. členom Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (v nadaljevanju Pravilnik) imajo izvedenci oziroma cenilci pravico do nagrade za svoje delo in pravico do povrnitve stroškov v zvezi z opravljenim delom. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izvedenki dr. I.L. po specificiranem stroškovniku z dne 17. 7. 2017 odmerilo nagrado in stroške v zvezi z opravljenim delom - dopolnitvijo izvedenskega mnenja, in sicer ji je priznalo 138,00 EUR za študij spisa, 138,00 EUR za pisno izdelano dopolnilno mnenje ter materialne stroške v višini 13,80 EUR, kar znaša skupno 289,80 EUR. Skupaj z 22 % DDV je izvedenki, ki je zavezanka za plačilo DDV, priznalo znesek 353,56 EUR.

5. Za pisno izdelavo dopolnilnega mnenja se po drugem odstavku 51. člena Pravilnika izvedencu prizna nagrada le v primeru, ko je le to izdelano na podlagi dodatnih vprašanj za pridobitev odgovorov, ki pa jih sodišče v predmetnem postopku od izvedenca še ni terjalo. V obravnavanem primeru je sodišče točno to terjalo od izvedenke. Iz podatkov spisa je namreč razvidno, da je izvedenka dne 12. 7. 2016 izdelala izvedensko mnenje, katerega je sodišče vročilo strankam. Obe stranki sta nanj podali pripombe in predlagali dopolnitev izvedenskega mnenja, in sicer upnik dne 6. 9. 2016 in dolžnika dne 16. 9. 2016,1 pri čemer sta dolžnika predlagala še, da sodišče predhodno opravi narok, na katerem naj zasliši stranke in predlagane priče. Na naroku dne 21. 3. 2017 so stranke soglasno ugotovile, da je potrebno izvedensko mnenje dopolniti s pripombami, ki so jih podale (l. št. 245). Sodišče prve stopnje je zato s sklepom z dne 13. 6. 2017 sodni izvedenki naložilo, da dopolni mnenje tako, da se opredeli do pripomb strank v njunih vlogah z dne 6. 9. 2016 (pripombe upnika) oziroma z dne 20. 9. 2016 (pripombe dolžnika), pri čemer je v sklepu še posebej preciziralo pripombo upnika. Pri tem sodišče druge stopnje poudarja, da je sodišče tisto, ki vodi dokazovanje z izvedencem (prvi odstavek 252. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). To pomeni, da je sodišče procesni subjekt, ki v sklepu o angažiranju izvedenca določi izvedencu dokazno temo - vsebino in obseg njegovega dela, postavlja vprašanja in po potrebi zahteva pojasnila glede danega izida. Sodišče je od izvedenke zahtevalo, da odgovori na dodatna vprašanja, ki ji jih sodišče v dokaznem postopku še ni zastavilo.

6. Izvedenka je naloženo nalogo opravila in v dopolnitvi izvedenskega mnenja z dne 17. 7. 2017 v 2. točki podala mnenje v zvezi s pripombami upnika iz vloge z dne 6. 9. 2016, v 3. točki pa se je opredelila do pripomb dolžnikov v vlogi z dne 20. 9. 2016.2 V zvezi s pripombami dolžnikov je obrazložila, iz katerih podatkov je zaključila, da sta dolžnika prejela 296.562,00 ATS in pojasnila, kje in kako so bila upoštevana plačila z računa 22.343 dolžnice. Na zatrjevane dolžnikov, da verjame banki, je poudarila, da je v mnenju najprej narejen obračun kot ga je prikazala banka, potem pa še obračun z upoštevanem izjav obeh dolžnikov.

7. Kot neutemeljene se tako izkažejo pritožbene navedbe, da izvedenka ni upravičena do nagrade za izdelano dopolnitev mnenja, ker ni odgovorila na vprašanja dolžnikov v vlogi z dne 16. 9. 2016. Izvedenka do take nagrade ne bi bila upravičena le takrat, kadar bi bilo izdelano dopolnilno mnenje potrebno zgolj zato, ker izvedenka v prvotnem izvedenskem mnenju svojega dela ne bi opravila v celoti oziroma ga ne bi opravila tako, kot ji je bilo naloženo. Temu v konkretnem primeru po oceni sodišča druge stopnje ni mogoče pritrditi. S sklepom 21. 3. 2016 je bilo izvedenki naloženo, da poda mnenje o višini dolga dolžnikov, kot izhaja iz izvršilnega naslova, upoštevajoč že opravljena delna plačila kot izhaja iz prilog spisa in gibanje sredstev na računu št. 47837, medtem ko dopolnitev mnenja predstavlja obravnavo dodatnih vprašanj upnika in dolžnikov, podanih v pripombah z dne 6. 9. 2016 oziroma 20. 9. 2016. Zahteva sodišča za dopolnitev mnenja presega okvir naloge, ki je bila dana izvedenki s sklepom z dne 21. 3. 2016. 8. Kar se tiče očitkov, da izvedenka ni upoštevala predlogov dolžnikov z dne 4. 4. 2017, 8. in 11. 5. 2017, je dolžnikoma že zgoraj pojasnjeno, da je sodišče tisto, ki izvedencu določa nalogo ter usmerja njegovo delo,3 medtem ko imajo stranke pravico, da se izjavijo o mnenju in se do njega opredelijo.

9. Tudi nestrinjanje strank z izvedenskim mnenjem ni razlog zaradi katerega izvedenka ne bi bila upravičena do izvedenine. Nestrinjanje z izvedenskim mnenjem je stvar nadaljnjega postopka - izvajanja dokaza. Sodišče je tisto, ki oceni, ali so pripombe in ugovori strank na izvedensko mnenje utemeljeni in so potrebna dodatna pojasnila in odgovori na vprašanja izvedenca, bodisi z dopolnitvijo mnenja, bodisi z neposrednim zaslišanjem izvedenca, ali pa je izvedensko mnenje jasno, razumljivo in celovito ter kot tako omogoča dokazno oceno.

10. Ker pritožba konkretizirano ne izpodbija odločitve sodišča prve stopnje glede odmerjene višine nagrade in stroškov, je sodišče druge stopnje ta del preizkusilo v okviru razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti. Uradni preizkus je pokazal, da je prvostopenjsko sodišče v skladu s Pravilnikom nagrado in stroške izvedenke odmerilo v pravilni višini.

11. Po pojasnjenem, in ker tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka ni bila sprejeta, ker jih pritožnika nista priglasila (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Pripombe dolžnikov so bile na sodišče vložene 20. 9. 2016. 2 V 1. točki dopolnitve izvedenskega mnenja je izvedenka pojasnila izhodišča, v 4. točki dopolnitve pa je podala še sklepne ugotovitve. 3 Sodišče je tudi tisto, ki na koncu mnenje preizkusi in kritično presodi ter dokazno oceni.