Jedro

Ker stranka z interesom za nameravano gradnjo izpolnjuje vse pogoje po Odloku o PUP in ker izpolnjuje tudi druge pogoje iz 66. člena ZGO-1, so v konkretnem primeru izpolnjeni vsi pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo investitorju, občini B.-sedaj stranki z interesom, izdal gradbeno dovoljenje za rušitev obstoječega objekta in gradnjo novega objekta in sicer gasilsko kulturnega doma A. kot manj zahtevnega objekta na zemljišču s parc. št. 12/4, k.o. A., po pogojih iz projektne dokumentacije in upoštevajoč izdana soglasja ter pogoje, ki izhajajo iz teh soglasij. V svoji obrazložitvi ugotavlja, da ima investitor pravico graditi na predmetnem zemljišču, saj mu je bila podeljena stavbna pravica, kar izhaja tudi iz vpisa v zemljiško knjigo. Dalje navaja, da je tožnica kot lastnica sosednjega zemljišča s parc. št. 12/54, k.o. A., priglasila svojo udeležbo v predmetnem postopku. Zato je organ razpisal ustno obravnavo za dne 28. 8. 2013. Tožnica je na ustni obravnavi, na podlagi ogleda projektne dokumentacije v predmetni zadevi, izjavila, da tehnična dokumentacija ustreza zakonskim predpisom in da bo morebitne zahteve, ki niso predmet uradnega postopka, reševala v dogovoru z občino B. Nato organ navaja, da se zemljišča za obravnavano gradnjo urejajo v skladu s prostorskim izvedbenim aktom, tj. Odlokom o prostorskih ureditvenih pogojih za območje občine Dornava (Odlok o PUP). Na podlagi 19. člena Odloka o PUP je predmetna gradnja, ki spada v območje stanovanj, dovoljena. Ker se predmetna gradnja nahaja v poplavnem in vodovarstvenem območju, je investitor pridobil tudi projektne pogoje Ministrstva za kmetijstvo in okolje, Agencije RS za okolje, na podlagi katerih je bila izdelana Hidrološko hidravlična presoja vodnega režima (iz februarja 2013) in je bilo pridobljeno vodno soglasje z dne 14. 3. 2013. Iz podatkov predloženega projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja izhaja, da je v sklopu izgradnje objekta predvidena celovita izgradnja meteorne kanalizacije za odvajanje meteorne vode iz strehe objekta in meteorne vode iz asfaltiranih površin in da je za potrebe zalivanja okolice (zelenice) predviden zbiralnik padavinske vode. Po navedenem tako organ ugotavlja, da je predvidena gradnja v skladu z izvedbenim prostorskim aktom, ki ureja predmetno območje in da so izpolnjeni tudi vsi ostali pogoji iz 66. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1), zaradi česar je investitorju izdal gradbeno dovoljenje za rušitev objekta, kot tudi za gradnjo novega objekta.

Drugostopenjski organ je pritožbo tožnice zavrnil kot neutemeljeno. Meni, da je prvostopenjski organ v postopku pravilno ugotovil, da je rušitev obstoječega objekta in gradnja novega predmetnega objekta v skladu s pogoji Odloka o PUP, saj je predvidena gradnja dovoljena in so bili upoštevani ustrezni odmiki, kot tudi, da investitor izpolnjuje vse ostale zahteve iz 66. člena ZGO-1. Zato je investitorju utemeljeno izdal gradbeno dovoljenje. V zvezi z pritožbenimi navedbami navaja, da je tožnica v postopku imela pravico sodelovati in je v zvezi z obravnavano gradnjo tudi podala svoje pripombe in mnenje. Na odločitev v zadevi ne morejo vplivati pritožbene navedbe, ki se nanašajo na odvodnjavanje padavinskih voda in s tem povezano problematiko poplavnih voda na pritožničinem zemljišču. Zadoščeno je 27. členu Odloka O PUP, saj iz podatkov predloženega projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, kot je to pravilno ugotovil že prvostopenjski organ, izhaja, da je v sklopu izgradnje objekta predvidena celovita izgradnja meteorne kanalizacije za odvajanje meteorne vode iz strehe objekta in meteorne vode iz asfaltiranih površin in da je za potrebe zalivanja okolice (zelenice) predviden zbiralnik padavinske vode, očiščena meteorna voda pa se preliva iz zbiralnika padavinske vode v ponikovalno polje 84-ih ponikovalnih bazenov ter da je v primeru močnejšega preliva možen preliv meteorne vode v obstoječi melioracijski jarek, ki poteka nad severnim območjem predmetne parcele. Na drugačno odločitev v zadevi tudi ne more vplivati navedba pritožnice v zvezi z nasutjem terena, kar naj bi po njenem mnenju prispevalo k poslabšanju terena glede poplavljanja njene parcele ob večjih padavinah, saj iz zaključka Hidrološko hidravlične presoje poplavnih voda izhaja, da je potrebno nasuti le okoli 70 m2 površine (parkirišča), ki je poplavno ogroženo, pri čemer je bilo predvideno projektirano stanje preverjeno z izračunom, ki kaže, da se stoletne vode na danem območju zaradi predvidenega posega ne bodo dvignile. Zadoščeno pa je tudi odmikom od parcelnih mej po 16. členu Odloka o PUP.

Tožena stranka je sodišču posredovala predmetni upravni spis, medtem ko odgovora na tožbo ni podala.

Tudi Občina B.-sedaj stranka z interesom odgovora na tožbo ni podala.

Tožnica v tožbi navaja, da je po ustni obravnavi opozorila na probleme, s katerimi se že ves čas srečuje in sicer je zahtevala, da se parkirišča ob njeni parcelni meji ne asfaltira, temveč da se položijo travne rešetke, da bi se ob nalivih in daljših deževnih obdobjih voda počasneje iztekala v zemljo in ne bi prišlo do iztekanja meteornih voda na njeno parcelo; da se ne dvigne terena na parceli št. 12/4, k.o. A., kajti en del je že dvignjen in se na tem delu meteorna voda že izteka na njeno parcelo, ob poplavah pa se podtalnica v tem delu zadržuje samo na njeni parceli in da se sistema za odvodnjavanje ne namesti tik ob meji z njeno parcelo, saj je tu poplavno območje in je vodostaj že v normalnih okoliščinah visok, zaradi česar tudi ni dala potrebnega soglasja za predvideno namestitev sistema za odvodnjavanje, ki naj bi bilo izvedeno v oddaljenosti znotraj 4 m od njene parcelne meje. Vendar pa se upravni organ, tako prvostopenjski, kakor tudi drugostopenjski, v izdanem gradbenem dovoljenju do njenih zahtev ni opredelil. Zato gre za bistveno kršitev pravil postopka. Poleg tega pa je upravni organ kršil materialno pravo in nepravilno ugotovil dejansko stanje. Ravno tako je kršil tožničino pravico iz 22. in 25. člena člena Ustave RS. Sodišču predlaga, da njeni tožbi ugodi in izpodbijano odločbo, po njenem zaslišanju, odpravi ter zadevo vrne upravnemu organu prve stopnje v ponovno odločanje.

Tožba ni utemeljena.

Tožnica se je postopka za izdajo gradbenega dovoljenja udeleževala kot stranska udeleženka v smislu določbe prvega odstavka 43. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUS-1). Svoj pravni interes v postopku je utemeljevala z navedbami v zvezi z odvodnjavanjem padavinskih voda in v zvezi s tem zahtevala, da se ne asfaltira parkirišča ob njeni parceli, temveč da naj se položijo travne rešetke, da se ne dvigne terena na parc. št. 12/4, ker je že dvignjen in da je pri namestitvi sistema za odvodnjavanje treba upoštevati ustrezen odmik od njene parcelne meje, ker potrebnega soglasja za izgradnjo tega sistema znotraj 4 m od njene parcelne meja, ni dala.

Pravno podlago za odločanje v obravnavani zadevi predstavlja Zakon o graditvi objektov (ZGO-1). Le ta v 54. členu določa, kaj vse mora investitor priložiti k zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja. V 66. členu pa določa pogoje, ob katerih upravni organ lahko izda gradbeno dovoljenje, med drugim ali ima investitor pravico graditi in ali investitor izpolnjuje pogoje iz izvedbenega prostorskega akta.

Po presoji sodišča je odločitev upravnega organa (tako prvostopenjskega, kakor tudi drugostopenjskega za njim) pravilna in zakonita. Sodišče se strinja z razlogi, kot jih je v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedel upravni organ in se, v izogib ponavljanju, nanje sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, ZUS-1). Sodišče zgolj poudarja, da je upravni organ pravilno ugotovil, da stranka z interesom za nameravano gradnjo izpolnjuje tako vse pogoje po Odloku o PUP, kakor tudi vse ostale pogoje iz 66. člena ZGO-1. Glede na tožbene navedbe pa sodišče še dodaja: Po mnenju sodišča se prvostopenjski organ v izpodbijani odločbi res ni opredelil do zgoraj navedenih tožničinih navedb. Vendar pa je po presoji sodišča to pomanjkljivost prvostopenjske odločbe odpravil drugostopenjski organ v svoji odločbi, saj je le-ta na relevantne navedbe tožnice ustrezno odgovoril. Glede na to, da je prvostopenjsko in drugostopenjsko odločbo, izdano v posamezni upravni zadevi, treba obravnavati kot celoto, saj je tožba v upravnem sporu dopustna šele po dokončnosti posamičnega upravnega akta (prvi odstavek 2. člena v zvezi z 2. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1) je tako tožbena navedba, da se upravni organ do tožničinih navedb ni opredelil in da so zato podane bistvene kršitve določb postopka, neutemeljena. Oba upravna organa sta v svojih odločbah navedla, da so bili iz razloga, ker se predmetna gradnja nahaja na poplavnem in vodovarstvenem območju, pridobljeni projektni pogoji Ministrstva za kmetijstvo in okolje, Agencije RS za okolje, na podlagi katerih je bila izdelana Hidrološko hidravlična presoja poplavnih voda in je bilo pridobljeno tudi vodno soglasje. Drugostopenjski organ v obrazložitvi svoje odločbe izpostavlja, da je v zvezi z odvodnjavanjem odpadnih voda zadoščeno 27. členu Odloka o PUP, saj je po podatkih iz predloženega projekta, v sklopu izgradnje objekta predvidena celovita izgradnja meteorne kanalizacije za odvajanje meteorne vode tako iz strehe objekta, kakor tudi iz iz asfaltiranih površin ter je za potrebe zalivanja zelenice previden poseben (opisan) zbiralnik padavinske vode in da iz Hidrološko hidravlične presoje poplavnih voda izhaja, da bo potrebno nasuti le okoli 70 m2 površine (parkirišča), ki je poplavno ogroženo, pri čemer je bilo predvideno projektirano stanje preverjeno z izračunom, ki kaže, da se stoletne vode na danem območju zaradi predvidenega posega ne bodo dvignile. Ker je torej v konkretnem primeru glede odvodnjavanja zadoščeno 27. členu Odloka O PUP in ker bo potrebno nasuti le okoli 70 m2 površine (parkirišča), tožnica tudi po presoji sodišča ne more uspeti s tožbenimi navedbami o odvodnjavanju padavinskih voda in s tem v zvezi o položitvi travnih rešetk (namesto asfaltiranja površine parkirišča), kot tudi ne z navedbami o dvigu oziroma nasutju terena. Prav tako tudi ne more uspeti s tožbeno navedbo glede odmika sistema za odvodnjavanje od njene parcele oziroma v zvezi s tem potrebnega soglasja. Te tožbene navedbe namreč sodišče, glede na to, da predpis, ki naj bi določal odmike oziroma zahteval njeno soglasje, ni naveden, ne more preizkusiti. Vse navedeno pa pomeni, da stranka z interesom za nameravano gradnjo izpolnjuje vse pogoje po Odloku o PUP.

Ker torej stranka z interesom za nameravano gradnjo izpolnjuje vse pogoje po Odloku o PUP in ker izpolnjuje tudi druge pogoje iz 66. člena ZGO-1, so tudi po mnenju sodišča v konkretnem primeru izpolnjeni vsi pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja stranki z interesom. Ker je glede na navedeno izpodbijano gradbeno dovoljenje po presoji sodišča pravilno in zakonito, je sodišče tožbo tožnice na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno. Posledično sodišče ni moglo slediti tožničini navedbi, da sta ji bili z izpodbijano odločbo kršeni ustavni pravici iz 22. in 25. člena Ustave RS. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, na seji senata, ker v tožbi navedena dejstva ali dokazi ne morejo vplivati na odločitev v zadevi (druga alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).