Jedro

Tudi po stališču pritožbenega sodišča gre za prepričljivo izvedensko mnenje sodne izvedenke. Ob proučitvi medicinske dokumentacije v spisu ter v zdravstvenem kartonu, je izvedenka strokovno ustrezno pojasnila, da pri tožniku obstajajo zdravstvene težave, ki vplivajo na njegovo delovno zmožnost. Zaradi opisanih zdravstvenih težav, so potrebne že opisane razbremenitve pri delu. Niso pa izpolnjeni z zakonom določeni pogoji za razvrstitev tožnika v I. kategorijo invalidnosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbi toženca št. zadeve: ... z dne 10. 10. 2022 in št. zadeve: ... z dne 16. 5. 2022. Tožnika je razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in mu priznalo pravico do dela z omejitvami: delo brez pogostih in dolgotrajnih prisilnih drž hrbtenice, brez premeščanja težjih bremen od 7 kg, v krajšem delovnem času 4 ure dnevno, 20 ur tedensko, od 5. 5. 2022 dalje. Nadalje je odločilo, da je kontrolni pregled potreben leta 2027. Tožniku je priznalo pravico do delnega nadomestila, s tem da bo o odmeri in izplačevanju le-tega odločil toženec s posebno odločbo v roku 30 dni po pravnomočnosti sodbe (I. do V. točka izreka). Zavrnilo pa je zahtevek v delu, da se tožnika razvrsti v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in da se mu prizna pravica do invalidske pokojnine (VI. točka izreka).

2. Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik. V njej navaja, da je še vedno v postopku zdravljenja in ugotavljanja zdravstvene diagnoze. S podanim izvedenskim mnenjem se ne strinja. Sodna izvedenka je v mnenju zgolj povzela nekatere starejše izvide. Tožnik meni, da bi morala opraviti osebni pregled. Zaradi vsakodnevnih kroničnih bolečin in poslabšanja zdravstvenega stanja predlaga, da se opravi ponovna ocena njegove delazmožnosti. Prilaga tudi novejše medicinske izvide.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. Po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)1 je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, niti tistih, ki jih uveljavlja pritožba. Sodišče prve stopnje je dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo ter sprejelo pravilno materialnopravno odločitev. Pritožbeno sodišče soglaša z dejanskimi ugotovitvami in materialnopravno presojo sodišča prve stopnje.

5. Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo toženca št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 10. 10. 2022 v zvezi s prvostopenjsko odločbo št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 16. 5. 2022. Z navedeno odločbo je toženec tožnika razvrstil v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in mu priznal pravico do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami: lažja fizična dela, z ročnim premeščanjem bremen do največ 10 kg, pri delih, pri katerih le občasno prekoračuje ergonomske kote gibov v hrbtenici, s polnim delovnim časom, od 5. 5. 2022 dalje. Določilo je še, da je kontrolni pregled potreben v mesecu maju 2027 ter da bo o pravici in višini nadomestila za invalidnost odločeno s posebno odločbo.

6. Glede na pritožbene navedbe je sporna zavrnitev tožbenega zahtevka, da se tožnika razvrsti v I. kategorijo invalidnosti, ter da se mu prizna pravica do invalidske pokojnine.

7. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ-2)2 v 1. alineji 41. člena določa, da pravico do invalidske pokojnine pridobi zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost I. kategorije. V 1. alineji drugega odstavka 63. člena ZPIZ-2 pa je nadalje določeno, da se v I. kategorijo invalidnosti razvrsti zavarovanec, če ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali ni zmožen opravljati svojega poklica in nima več preostale delovne zmožnosti.

8. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožnik mizar, s končano poklicno šolo za mizarja in s končano srednjo ekonomsko šolo (ekonomsko-komercialni tehnik). Od leta 2013 dalje dela kot samostojni podjetnik, in sicer polaga talne obloge. Je priučen parketar. Iz tožnikove izpovedbe izhaja, da trpi bolečine po celem telesu ter da obiskuje protibolečinsko ambulanto, fiziatra, ortopeda, psihiatra, pa tudi revmatologa.

9. Sodišče prve stopnje je vprašanje invalidnosti in s tem vpliva tožnikovih zdravstvenih težav na njegovo delovno zmožnost, razčiščevalo s postavitvijo sodne izvedenke dr. A. A., specialistke MDPŠ. Iz pisno podanega izvedenskega mnenja in pa iz njene izpovedbe na naroku za glavno obravnavo izhaja, da gre pri tožniku za zdravstvene težave, ki so povezane s kroničnim bolečinskim sindromom. Te težave segajo že v leto 2017. Funkcionalne diagnostične preiskave (MR vratne in ledvene hrbtenice) pa ne izkazujejo objektivnih okvar. Iz zapisa fiziatra z dne 4. 10. 2022 izhaja razkorak med subjektivno bolečinsko simptomatiko in objektivnim kliničnim statusom. Pri tožniku gre za stopnjevanje politopno subjektivno močno poudarjene bolečinske simptomatike. Glede na težko fizično delo, kjer so prisotne prisilne drže in s subjektivno pogojeno kronično bolečino, fibromialgijo in/ali somatoformno motnjo, so po mnenju sodne izvedenke pri delu potrebne tako stvarne razbremenitve kot tudi časovna razbremenitev. Ni pa pri tožniku podane izgube delovne zmožnosti.

10. Tudi po stališču pritožbenega sodišča gre za prepričljivo izvedensko mnenje sodne izvedenke MDPŠ. Ob proučitvi medicinske dokumentacije v spisu ter v zdravstvenem kartonu, je izvedenka strokovno ustrezno pojasnila, da pri tožniku obstajajo zdravstvene težave, ki vplivajo na njegovo delovno zmožnost. Zaradi opisanih zdravstvenih težav, so potrebne že opisane razbremenitve pri delu. Niso pa izpolnjeni z zakonom določeni pogoji za razvrstitev tožnika v I. kategorijo invalidnosti.

11. V zvezi s pritožbenimi navedbami, da še vedno poteka zdravljenje, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izvedenka prepričljivo pojasnila, da pri kroničnih trajnih okvarah zdravja, zdravljenje nikoli ne bo končano. Upoštevaje trenutno zdravstveno stanje so izpolnjeni pogoji za podajo mnenja glede tožnikove invalidnosti. V primeru, da se bo tožniku zdravstveno stanje še dodatno slabšalo, pa lahko tožnik pri tožencu začne nov postopek za priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja.

12. Glede sklicevanja tožnika na izvide, ki jih je priložil k pritožbi, pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre za novejše izvide, ki so bili izdani v času po izdaji izpodbijane dokončne odločbe toženca. Gre za novejšo medicinsko dokumentacijo, ki je bila predložena šele v pritožbenem postopku in jo pritožbeno sodišče že zaradi tega, skladno s prvim odstavkom 337. člena ZPP, ne sme upoštevati. Razen tega, novejši izvidi izkazujejo novo zdravstveno stanje, ki je lahko le predmet presoje v novem upravnem postopku, kot je že bilo pojasnjeno. Sodna izvedenka je tako pravilno upoštevala "starejše izvide". Gre namreč za izvide, ki so bili izdani v času pred izdajo izpodbijane dokončne odločbe toženca in ki so odločilni za odločitev v tej zadevi.

13. Glede osebnega pregleda, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje sodni izvedenki prepustilo odločitev, ali je potreben osebni pregled. Po njenem mnenju že iz obsežne medicinske dokumentacije izhaja tožnikovo zdravstveno stanje, zato osebnega pregleda ni opravila. Tudi po stališču pritožbenega sodišča osebni pregled ni bil potreben, saj je sodna izvedenka razpolagala z obsežno medicinsko dokumentacijo. Nenazadnje tožnik v pritožbi ne navaja glede česa naj bi bile ugotovitve sodne izvedenke nepravilne oziroma pomanjkljive. Prav tako se tudi ni udeležil naroka dne 20. 9. 2023, kjer bi sodni izvedenki lahko zastavil dodatna vprašanja.

14. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami.