Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Sodba in sklep U 444/94-7

ECLI:SI:VSRS:1996:U.444.94.7 Upravni oddelek

dovoljenje za stalno prebivanje
Vrhovno sodišče
5. september 1996
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Izjava matere, da je tožniku pripravljena pomagati, dokler ne najde kakršnekoli zaposlitve in mu dovoli stalno prebivati v njeni hiši, še ni zadosten dokaz o sredstvih za preživljanje (16/1, 2. alinea 19/3 in 19/2 čl. ZTuj). Ni pa mogoče zaprositi za dovoljenje za stalno prebivanje iz humanitarnih razlogov. Iz humanitarnih razlogov se lahko zaprosi le za dovoljenje za začasno prebivanje (18. člen ZTuj).

Izrek

1. Tožba se zavrne. 2. Tožnik se oprosti plačila sodnih taks.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije z dne 27. 12. 1993, s katero ni ugodilo tožnikovi prošnji za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka ugotavlja, da je prvostopni organ v postopku ugotovil, da tožnik izpolnjuje bivalni pogoj glede trajanja neprekinjenega prebivanja v Republiki Sloveniji iz 1. odstavka 16. člena zakona o tujcih, ker je imel tu prijavljeno stalno prebivališče že od leta 1963, ne izpolnjuje pa nobenega izmed pogojev iz 2. odstavka 13. člena tega zakona, tudi zaposlen ni in tako ne izpolnjuje hkrati obeh predpisanih pogojev iz 1. odstavka 16. člena zakona. Tožnik v pritožbi ne ponuja kakšnih novih dokazov, ki bi utegnili spremeniti sprejeto negativno odločitev. Tožena stranka pripominja, da tožniku ni mogoče izdati dovoljenja za stalno prebivanje tudi iz razlogov nezagotovljenih sredstev za preživljanje po 2. alinei 3. odstavka 19. člena zakona o tujcih. Ugotavlja še, da je tožnik že v pisni prošnji z dne 22. 09. 1993 podrejeno prosil tudi za izdajo dovoljenja za prebivanje v Republiki Sloveniji iz humanitarnih razlogov, posredno pa to uveljavlja tudi v pritožbi z dne 05.01.1994 ter v zvezi s tem tožniku pojasnjuje, da se v smislu 2. odstavka 18. člena zakona o tujcih takšno dovoljenje lahko izda, če ne obstajajo razlogi za izdajo dovoljenja za začasno ali stalno prebivanje v Republiki Sloveniji, takojšnja zapustitev območja Republike Slovenije pa bi zaradi objektivnih okoliščin pomenila ogrožanje osebne varnosti tujca. Tožnik ima še vedno možnost zaprositi za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji pri pristojnem organu in šele, če mu tudi dovoljenje za začasno prebivanje ne bo izdano, ima možnost zaprositi za izdajo dovoljenja iz humanitarnih razlogov, vendar le za začasno prebivanje, za odločanje o tem pa je pristojno Ministrstvo za notranje zadeve.

V tožbi tožnik navaja, da ima v Republiki Sloveniji 8 let delovne dobe, da je končal šolo za kuharja in varilca ter da bi rad dalje delal in se šolal v Sloveniji. Navaja še, da v Srbiji nikogar nima, ker se je tam samo rodil, materi Slovenki in naravnemu očetu Hrvatu, pred 34 leti, na začasnem delu. Ko je bilo mogoče urediti državljanstvo, je bil v tujini, v zaporu itd. in meni, da ni kriv, da teh zadev ni mogel urediti. Zelo ponižujoče je, da mu ne dovolijo živeti v Sloveniji. Tožbi prilaga sodno overjeno fotokopijo materine izjave z dne 06.09.1993, da mu je pripravljena pomagati, dokler ne najde kakršnekoli zaposlitve ter da mu dovoli stalno prebivati v njeni hiši, prilaga tudi fotokopijo potrdila Temeljnega sodišča ... z dne 03.09.1993, da zoper njega ni vložena pravnomočna obtožnica in tudi ni izdana obsodilna sodba, oziroma da ni v kazenskem postopku, kar je v izvirnikih predložil že v postopku na prvi stopnji. Predlaga sodišču, da izpodbijano odločbo odpravi.

Tožnik prosi za oprostitev plačila sodnih taks.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in predlaga sodišču, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Po proučitvi upravnega spisa, tožbenih navedb in izpodbijane odločbe sodišče ugotavlja, da je tožnik sicer že v upravnem postopku na prvi stopnji predložil sodno overjeno izjavo matere, da mu je pripravljena pomagati, dokler ne najde kakršnekoli zaposlitve in mu dovoli stalno prebivati v njeni hiši, vendar je tožena stranka pravilno odločila, kajti po 2. alinei 3. odstavka 19. člena zakona o tujcih (ZTuj, Uradni list RS, št. 1/91-I) dovoljenja za stalno prebivanje ne more dobiti tujec, ki nima sredstev za preživljanje oziroma mu preživljanje v državi ni kako drugače zagotovljeno, saj samo ta izjava še ni zadosten dokaz o sredstvih za preživljanje. Tožnik namreč v upravnem postopku ni navedel in predložil dokaza, kolikšni so še drugi posamezni viri za njegovo preživljanje poleg zagotovljenega stanovanja. Po 2. odstavku 19. člena ZTuj pristojni organ od tujca lahko zahteva, da prošnji za dovolitev stalnega prebivanja priloži dokaz o upravičenosti razlogov, zaradi katerih prosi za dovoljenje in oba upravna organa pravilno navajata, da so to razlogi iz 2. odstavka 13. člena ZTuj, ki so po določbi 1. odstavka 16. člena ZTuj pogoji, katerih mora tujec izpolnjevati vsaj enega od sicer primeroma naštetih pogojev. Pravilno je tudi stališče tožene stranke, da ni mogoče zaprositi za dovoljenje za stalno prebivanje iz humanitarnih razlogov in je tožniku pravilno pojasnila, da iz humanitarnih razlogov lahko zaprosi le za dovoljenje za začasno prebivanje (18. člen ZTuj).

Ker tožnik iz navedenih razlogov v upravnem sporu ni mogel uspeti, je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih (ZUS).

V zvezi s tožnikovo prošnjo za oprostitev sodnih taks je sodišče iz podatkov poslanih upravnih spisov in iz sodnega spisa ugotovilo, da bi bila s plačilom sodnih taks občutno zmanjšana tožnikova sredstva za preživljanje ter da so zato izpolnjeni pogoji za oprostitev plačila sodnih taks v tej zadevi po določbah 13. in 14. člena zakona o sodnih taksah (Uradni list SRS, št. 30/78, 10/79, 36/83, 46/88, 34/88 in 1/90 ter Uradni list RS, št. 14/91 in 38/96). Zato je sodišče tožnika oprostilo plačila sodnih taks v skladu z določbami 172. in 173. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 60. členom ZUS.

V skladu z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 1/91-I) je sodišče določbe ZPP in ZUS smiselno uporabilo kot določbe predpisov Republike Slovenije.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia