Jedro

Ob ugotovitvi, da je tožnikov upnik predlagal drugo izvršilno sredstvo pred pravnomočnostjo sklepa o ustavitvi izvršilnega postopka z dne 15. 3. 2011, je glede na navedeno pravno podlago in na njej oblikovano sodno prakso, organ za BPP lahko ocenil, da je zadeva, v kateri je tožnik zaprosil za brezplačno pravno pomoč (ugovor zoper sklep o nadaljevanju izvršbe), očitno nerazumna.

Izrek

Tožba se zavrne.

Zahteva za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Krškem–Organ za brezplačno pravno pomoč je z izpodbijano odločbo zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči z dne 16. 3. 2011 (pravilno 16. 5. 2011). V obrazložitvi navaja, da je prosilec vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev pritožbe zoper sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Krškem opr. št. I 57/2011 z dne 3. 5. 2011, ki ga je, poleg predloga upnika za dodatno sredstvo izvršbe z dne 24. 3. 2011, zadnjih treh obvestil ZPIZ in sklepa opr. št. In 45/1998 z dne 15. 3. 2011, priložil prošnji. Organ ugotavlja, da je bila s sklepom opr. št. I 57/2011 dovoljena izvršba z novim izvršilnim sredstvom, kot nadaljevanje izvršbe po sklepu opr. št. In 45/1998 z dne 9. 3. 1999. Na poziv sodišča je prosilec dopolnil obrazložitev svoje prošnje z navedbami, da je izvršilno sodišče s sklepom opr. št. In 45/19989 z dne 15. 3. 2011 ustavilo izvršilni postopek, zato upnik po Zakonu o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98 do 51/10, v nadaljevanju ZIZ) ni mogel predlagati dodatnega sklepa o izvršbi. Organ je ugotovil, da je pooblaščenec upnika navedeni sklep sprejel 17. 3. 2011, predlog za nadaljevanje izvršbe pa je vložil 24. 3. 2011. Predlog za nadaljevanje izvršbe je vložen skladno z določbo tretjega odstavka 34. člena ZIZ. Zato organ ocenjuje, da je zahtevek za brezplačno pravno pomoč nerazumen, saj prosilec z ugovorom oziroma pritožbo zoper sklep o izvršbi opr. št. I 57/2011 z dne 3. 5. 2011 nima verjetnega izgleda za uspeh in da se bo postopek izvršbe z vložitvijo pravnega sredstva po nepotrebnem zavlačeval. Kot pravno podlago za odločitev organ navaja prvi in tretji odstavek 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/04-UPB in 23/08, v nadaljevanju ZBPP).

Tožnik v tožbi navaja, da je ugovor podal povsem utemeljeno, saj je sodišče v izvršilni zadevi In 45/98 ustavilo izvršilni postopek, ki se je nanašal na isto zadevo. Sodišče mu je dalo na voljo le nekaj ur da sporoči ugovorne razloge. Tak rok ni določen v nobenem predpisu, nedvomno pa je bil prekratek, predvsem zato, ker je tožnik laik in ne ve, kako se pišejo ugovori. Prepričan je, da se izvršilni postopek ne bi smel nadaljevati, saj je sodišče ustavilo postopek In 45/1998 in zato za nadaljevanje ni bilo več pogojev. Služba za brezplačno pravno pomoč se je postavila v vlogo sodišča, ki rešuje ugovore, za kar pa ni pristojna. Ne gre za zavlačevanje postopka, kot meni, in se zaradi takih navedb čuti užaljenega, predvsem zato, ker je dokazal, da upnik zoper njega ne more voditi izvršbe in gre za kršenje njegovih pravic. Primer bo reševalo izvršilno sodišče in ne Služba za brezplačno pravno pomoč. Za ugoditev njegove prošnje so izpolnjeni vsi pogoji, tako vsebinski kot finančni, ki pa jih organ sploh ni preverjal. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne upravnemu organu v ponovno odločanje. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravne spise.

Tožba ni utemeljena.

Tožnikova prošnja za BPP je bila z izpodbijano odločbo zavrnjena, ker je organ za BPP presodil, da ni izpolnjen pogoj po 1. alinei prvega odstavka 24. člena ZBPP (Uradni list RS, št. 48/01 do 23/08), po kateri se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči upošteva, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati. V tretjem odstavku tega člena ZBPP opredeljuje zadevo kot očitno nerazumno, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca (tudi) v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari ali z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Sodišče pritrjuje oceni organa za BPP, da je zadeva, v zvezi s katero je za dodelitev brezplačne pravne pomoči prosil tožnik, očitno nerazumna v smislu prej navedene določbe.

Tožnik je prosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči zaradi vložitve ugovora zoper sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Krškem opr. št. 0406 I 57/2011-5 z dne 3. 5. 2011, s katerim je bilo odločeno, da se izvršba, dovoljena s sklepom opr. št. In 45/98 z dne 9. 3. 1999, nadaljuje z novim izvršilnim sredstvom-rubežem in prenosom denarnih sredstev. Zoper sklep o izvršbi je dopustno ugovarjati iz razlogov, primeroma določenih v prvega odstavka 55. člena ZIZ. Ker je tožnik moral opravičiti dodelitev brezplačne pravne pomoči – zaprosil je za nujno brezplačno pravno pomoč v smislu 36. člena ZBPP – mu je organ lahko naložil, da to stori v kratkem roku in s tem ni kršil pravil postopka, na kar merijo tožbeni ugovori. Po presoji sodišča pa je tudi pravilno ocenil, da okoliščin, na katere se je skliceval tožnik, ni mogoče uspešno uveljavljati kot ugovornih razlogov. Tožnik je menil, in enako navaja v tožbi, da se izvršilni postopek ne bi mogel nadaljevati (o čemer je bilo odločeno s sklepom opr. št. I 57/2011 z dne 3. 5. 2011), ker je bil s sklepom opr. št. In 45/1998 z dne 15. 3. 2011 ustavljen.

Po določbi tretjega odstavka 34. člena ZIZ lahko sodišče do konca izvršilnega postopka na predlog upnika dovoli poleg dovoljenih sredstev oziroma predmetov, izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih oziroma namesto že dovoljenih sredstev in predmetov z drugimi sredstvi oziroma drugimi predmeti. V sodni praksi, ki je razvidna iz sklepov višjih sodišč, objavljenih v bazi IESP (npr. sklep Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Ip 4393/07 z dne 30. 1. 2008, sklep Višjega sodišča v Celju opr. št. I Ip 480/09 z dne 17. 9. 2009, sklep Višjega sodišča v Kopru opr. št. II Ip 807/09 z dne 18. 3. 2010), je zastopano stališče, da je predlog upnika za nadaljevanje izvršbe z drugim izvršilnim sredstvom, vložen v času po izdaji sklepa o ustavitvi izvršbe, vendar še pred njegovo pravnomočnostjo, pravočasen. Ob ugotovitvi, sprejeti ob vpogledu v spis opr. št. In 45/1998, da je tožnikov upnik predlagal drugo izvršilno sredstvo pred pravnomočnostjo sklepa o ustavitvi izvršilnega postopka z dne 15. 3. 2011, je glede navedeno pravno podlago in na njej oblikovano sodno prakso, organ za Bpp lahko ocenil, da je zadeva, v kateri je tožnik zaprosil za brezplačno pravno pomoč (ugovor zoper sklep o nadaljevanju izvršbe), očitno nerazumna. Neutemeljeno tožnik očita, da je s tem rešil ugovor, za kar pa je pristojno izvršilno sodišče. Tako je, po presoji sodišča pravilno, presodil pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Na podlagi zgoraj pojasnjenega je pravilna zavrnitev tožnikove prošnje za BPP na podlagi 1. alinee prvega odstavka 24. člena ZBPP. Ker že iz tega razloga tožnik ni bil upravičen do dodelitve brezplačne pravne pomoči, organu za Bpp ni bilo treba ugotavljati še tožnikovega finančnega položaja, saj to ne bi moglo vplivati na drugačno odločitev. Zato je tudi tožbeni očitek, da organ za Bpp finančnega pogaja sploh ni preverjal, neutemeljen.

Ker je po presoji sodišča izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, tožbeni ugovori pa neutemeljeni, je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 62/10, ZUS-1) tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

Zahtevek za povrnitev stroškov postopka je sodišče zavrnilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.