Jedro

Pritožbene navedbe, da se je oškodovančevo zdravstveno stanje v noči s 4. 3. na 5. 3. 2020 zaradi visoke vročine drastično poslabšalo, niso z ničemer izkazane. Nasprotno - kot to pravilno ugotavlja že prvostopenjsko sodišče, iz odločbe ZZZS z dne 6. 4. 2020 izhaja, da je imel pritožnik za čas od 2. 3. do 13. 3. 2020 res priznan bolniški stalež, vendar pa tudi, da retrogradno odobren bolniški stalež ni opravičilo za sodišče, ker ne gre za takšno bolezensko stanje, ki bi onemogočalo sodelovanje in prihod na sodišče. Iz tega razloga je zato prvostopenjsko sodišče utemeljeno zaključilo, da oškodovančeve odsotnosti z naroka z dne 5. 3. 2020 ni mogoče šteti za opravičljivo in je posledično zavrnilo njegov predlog za vrnitev v prejšnje stanje, česar z ničemer izkazane pritožbene navedbe glede njegovega slabega počutja ne morejo ovreči.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je s sklepom VI K 43229/2019 z dne 4. 5. 2020 predlog oškodovanca A. A. za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo.

2. Zoper sklep se je pritožil oškodovančev pooblaščenec iz vseh pritožbenih razlogov in predlagal, da „Višje sodišče v Ljubljani pritožbi oškodovanca ugodi in sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani razveljavi in razpiše glavno obravnavo.“

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik kljub navedbi, da pritožbo vlaga iz vseh pritožbenih razlogov, izpodbija dejansko stanje kot ga je s sklepom, ki je predmet pritožbene obravnave, ugotovilo prvostopenjsko sodišče. Meni, da je oškodovanec imel odobren bolniški stalež od 2. 3. 2020 do 13. 3. 2020 in se mu je v noči s 4. 3. 2020 na 5. 3. 2020 drastično povišala temperatura (5. 3. 2020 se je prebudil z vročino v višini 39,5 stopinj C, z mrzlico in težkim dihanjem), zaradi česar ni bil zmožen jasnega mišljenja. Bil je prepričan, da je narok, razpisan za 5. 3. 2020 preklican, saj je pred kratkim prejel preklic naroka v zadevi V P 878/2018, ki je bil razpisan za 30. 3. 2020. Meni, da je razlog za njegovo zamudo na naroku opravičen zaradi drastično poslabšanih zdravstvenih razlogov, ki so ustrezali simptomom okužbe s Covid-19. 5. Pritožbeno sodišče takšnim pritožbenim razlogom ne more slediti, saj so razlogi izpodbijanega sklepa jasni in tehtni, medtem ko pritožbene navedbe, da se je oškodovančevo zdravstveno stanje v noči s 4. 3. na 5. 3. 2020 zaradi visoke vročine drastično poslabšalo, niso z ničemer izkazane. Nasprotno - kot to pravilno ugotavlja že prvostopenjsko sodišče, iz odločbe ZZZS št. 000 z dne 6. 4. 2020 izhaja, da je imel pritožnik za čas od 2. 3. do 13. 3. 2020 res priznan bolniški stalež, vendar pa tudi, da retrogradno odobren bolniški stalež ni opravičilo za sodišče, ker ne gre za takšno bolezensko stanje, ki bi onemogočalo sodelovanje in prihod na sodišče. Iz tega razloga je zato prvostopenjsko sodišče utemeljeno zaključilo, da oškodovančeve odsotnosti z naroka z dne 5. 3. 2020 ni mogoče šteti za opravičljivo in je posledično zavrnilo njegov predlog za vrnitev v prejšnje stanje, česar z ničemer izkazane pritožbene navedbe glede njegovega slabega počutja ne morejo ovreči. 6. Prav tako pa ni opravičljiv razlog, ki ga pritožnik navaja v pritožbi in sicer, da je zmotno mislil, da je sodišče narok za glavno obravnavo preklicalo, ker je prejel preklic v drugi zadevi. Takšne pritožbene navedbe so neutemeljene, saj je obvestilo o preklicu posredovalo povsem drugo sodišče (Okrožno sodišče v Ljubljani), v drugi zadevi (pravdna zadeva), z drugačno opravilno številko (IV P 878/2018), oškodovanec pa je obvestilo prejel že v mesecu februarju, zaradi česar slednje tudi pri pravnem laiku ne more povzročiti v pritožbi zatrjevane zmote. Predvsem pa navedeno ne predstavlja takšne okoliščine, na katero oškodovanec ni mogel vplivati in tudi ne takšne, ki bi jo sicer sam povzročil, vendar nenamerno in torej ne gre za okoliščino, ki bi opravičevala oškodovančevo zamudo1 in posledično drugačno odločitev glede njegovega predloga za vrnitev v prejšnje stanje.

7. Ker pritožnik s pritožbo ni uspel in ker kršitev tudi ni pokazala preveritev sklepa, opravljenega na podlagi petega odstavka 402. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) po uradni dolžnosti, je drugostopenjsko sodišče pritožbo pooblaščenca oškodovanca zavrnilo kot neutemeljeno.

8. Na podlagi drugega odstavka 98. člena ZKP pa je odločilo, da mora oškodovanec, ki s pritožbo ni uspel, plačati sodno takso v znesku 30,00 EUR kot strošek pritožbenega postopka. Sodna taksa je odmerjena po tarifni številki 74013 Taksne tarife Zakona o sodnih taksah (ZST-1).

1 Mag. Štefan Horvat, Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, stran 204