Jedro

V zvezi z utemeljenim sumom pritožnik povsem utemeljeno opozarja, da preiskovalna sodnica ni mogla preveriti zatrjevanega utemeljenega suma, saj je policija v predlogu za izdajo odredbe sum utemeljevala zgolj z navedbo zanesljivih podatkov oz. da utemeljen sum izvira iz zanesljivih podatkov, ki jih je pridobila policija. Nobenega dvoma ni, da tako posplošena navedba, ne da bi bila podrobneje konkretizirana, ne omogoča njenega preizkusa, saj ni jasno, kje, kdaj in od koga je policija prišla do teh, tako imenovanih zanesljivih podatkov.

Izrek

Pritožbi se ugodi in izpodbijana sodba r a z v e l j a v i ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v K. je z izpodbijano sodbo obt. J. R. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po 1. odst. 196. čl. KZ. Na podlagi 50. čl. KZ mu je izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je sklicujoč se na določbe 1. odst. 196. čl. KZ in ob uporabi omilitvenih določil 2. tč. 42. čl. in 2. tč. 43. čl. KZ določilo kazen šest mesecev zapora s preizkusno dobo enega leta in šestih mesecev. Po 4. odst. 196. čl. KZ je obtožencu vzelo zaseženih 18,08 g heroina ter mu po 1. odst. 95. čl. Zakona o kazenskem postopku (ZKP) naložilo v plačilo stroške kazenskega postopka iz 1. do 5. tč. 2. odst. 92. čl. ZKP ter na 60.000,00 SIT določeno povprečnino.

Zoper sodbo se zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in kršitve ustavne pravice iz 23., 27. in 29. čl. Ustave Republike Slovenije, to je pritožbenih razlogov po 1. in 3. tč. 370. čl. ZKP ter 23., 27. in 29. čl. Republike Slovenije pritožuje obtoženčev zagovornik. Sodišču druge stopnje predlaga, da njegovi pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da obtoženca oprosti obtožbe, podrejeno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, in sicer pred spremenjenim senatom.

Višji državni tožilec P. T. je v pisnem mnenju predlagal zavrnitev pritožbe in potrditev prvostopenjske sodbe.

Pritožba je utemeljena.

Tudi po oceni pritožbenega sodišča, obtoženčev zagovornik utemeljeno opozarja na bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 8. tč. 1. odst. 371. čl. ZKP oz. na očitek, da se izpodbijana sodba opira na dokaz, ki naj bi bil pridobljen s kršitvijo z Ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Obtožencu je namreč bilo mamilo zaseženo na podlagi opravljene hišne preiskave, ki je bila odrejena z odredbo preiskovalne sodnice z dne 21.2.2003. V njej je preiskovalna sodnica ugotovila, da je podan utemeljen sum, da naj bi obdolženec storil kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po 1. odst. 196. čl. KZ, saj so delavci Uprave kriminalistične službe PU K. razpolagali z zanesljivimi podatki, da obdolženec enkrat tedensko nabavlja mamilo na območju L. v količinah približno do 30 g in da naj bi mamilo nazadnje nabavil dan ali dva pred tem. Z zbiranjem obvestil je bilo dalje ugotovljeno, da naj bi mamilo hranil v svojem osebnem vozilu, deloma pa tudi doma in ko so policisti obtožencu, ko so ga kot sopotnika zaustavili ter pri njem našli ključe osebnega vozila, predočili, da bodo opravili pregled njegovega vozila, se je ta močno razburil. Na podlagi tega je preiskovalna sodnica dalje zaključila, da je utemeljen sum podan, zaradi česar je tudi izdala odredbo o hišni preiskavi. Z navedeno argumentacijo preiskovalne sodnice, pa se je sodišče prve stopnje strinjalo in v izpodbijani sodbi posledično zaključilo, da so bili izpolnjeni pogoji za izdajo odredbe o hišni preiskavi in da so bili zaseženi predmeti zakonito pridobljeni.

Z navedeno obrazložitvijo pa se pritožbeno sodišče ne strinja. Za izdajo odredbe o hišni preiskavi po 1. odst. 214. čl. ZKP, je namreč zakon v času izdaje predmetne odredbe, zahteval obstoj utemeljenega suma, da je določena oseba storila kaznivo dejanje. Čeprav je pravni standard utemeljenosti suma odvisen od ocene vsakega konkretnega primera, pa se je v sodni praksi že izoblikovalo stališče, da bo utemeljen sum podan tedaj, kadar je izražena visoka stopnja artikulirane konkretne in specifične verjetnosti, da je določena oseba storila kaznivo dejanje. Tak sum mora biti podan v času, ko je bila izdana odredba o hišni preiskavi, razlogi utemeljenosti suma pa morajo biti izraženi tako, da jih je moč tudi kasneje preizkusiti, kar pomeni, da jih je potrebno konkretizirati in določno izraziti v tolikšni meri, da razumnega človeka prepričajo v obstoj suma, po drugi strani pa omogočajo sodno presojo. Takšna sodna presoja pa ni mogoča, kadar se utemeljen sum ali utemeljeni razlogi za sum (po sedaj veljavnem 1. odst. 214. čl. ZKP) vzpostavijo samo na podlagi splošnih, verjetnostnih okoliščin, ki same po sebi ne pomenijo niti ne nakazujejo na obstoj kakršnegakoli kaznivega dejanja (soba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 3.11.2005 opr. št. I Ips 333/2005).

V zvezi z utemeljenim sumom tako pritožnik povsem utemeljeno opozarja, da preiskovalna sodnica ni mogla preveriti zatrjevanega utemeljenega suma, saj je policija v predlogu za izdajo odredbe sum utemeljevala zgolj z navedbo zanesljivih podatkov oz. da utemeljen sum izvira iz zanesljivih podatkov, ki jih je pridobila policija. Nobenega dvoma ni, da tako posplošena navedba, ne da bi bila podrobneje konkretizirana, ne omogoča njenega preizkusa, saj ni jasno, kje, kdaj in od koga je policija prišla do teh, tako imenovanih zanesljivih podatkov. Prav tako obtoženčeve reakcije ob predočbi policije, da mu bodo pregledali osebno vozilo, ni moč tolmačiti, kot okoliščino, ki bi potrjevala utemeljenost suma, ko to pritožnik dalje utemeljeno opozarja. Takšna reakcija bi namreč lahko bila povsem pričakovana glede na to, da so policisti nameravali poseči v obtoženčevo zasebnost. Spričo navedenih pritožbenih pomislekov, tako tudi sodišče druge stopnje ne more soglašati z oceno sodišča prve stopnje, da so ob izdaji odredbe za hišno preiskavo bili izpolnjeni vsi pogoji, zaradi česar je dejansko stanje glede te okoliščine zmotno ugotovljeno. Ker se zmotna ocena nanaša na odločilno dejstvo zakonitosti izvedenih dokazov, je s tem preuranjen tudi izpodbijani zaključek, da je obtoženec storil očitano mu kaznivo dejanje. Zato je sodišče druge stopnje utemeljeni pritožbi obtoženčevega zagovornika ugodilo in izpodbijano sodbo na podlagi 1. odst. 392. čl. ZKP razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V slednjem bo moralo predvsem opraviti oceno zakonitosti izdane hišne preiskave, kot je bilo že zgoraj pojasnjeno in nato ob oceni vseh dokazov odločiti o utemeljenosti vložene obtožbe.