Jedro

Ker je trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na revidentu, ta pa uveljavljeni pogoj, to je zelo hudih posledic, ki naj bi mu zaradi izpodbijanega akta nastale, ni niti konkretiziral niti verjetno izkazal, pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže. III. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (v nadaljevanju revident) vložila revizijo. Glede njene dovoljenosti se sklicuje na 3. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Hkrati z revizijo vlaga tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe po drugem odstavku 84. člena ZUS-1. Priglaša stroške revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo revidentovo tožbo zoper odločbo tožene stranke, št. 46404-0030/97-27 z dne 26. 8. 2013. Z navedeno odločbo je tožena stranka delno ugodila pritožbi revidenta in spremenila 1. točko izreka odločbe Republike Slovenije, Upravne enote Novo mesto, št. 321-05/98-8, izkaz 150, z dne 20. 5. 1996, tako, da je odločila, da se za tam navedena zemljišča, ki jih v komasacijski sklad vlaga revident, iz komasacijskega sklada revidentu dodelijo tam navedena zemljišča in da znaša razlika v vrednosti med vloženimi zemljišči in dodeljenimi zemljišči 87.653 cenilnih enot v škodo revidenta, za kar se mu v roku 30 dni po pravnomočnosti te odločbe izplača odškodnina v višini 1.349,86 EUR. V preostalem delu je revidentovo pritožbo zavrnila. Tožena stranka je o revidentovi pritožbi odločala v ponovljenem postopku po sodbi Upravnega sodišča U 2108/2002 z dne 2. 3. 2004. V skladu z navodili te sodbe je določila denarno odškodnino v višini tržne vrednosti odvzetega zemljišča, ki jo je ugotovil izvedenec kmetijske stroke. V pritožbenem postopku je tožena stranka ob prisotnosti revidenta in izvedenca opravila tudi ogleda na kraju samem.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče začeti in je tudi ne dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Revident uveljavlja dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 773/2007, X Ips 509/2008, X Ips 212/2009, X Ips 180/2010, X Ips 273/2010, X Ips 450/2011, X Ips 392/2011, X Ips 15/2012, X Ips 72/2012, X Ips 494/2012, X Ips 82/2013 in ostale), mora revident natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, in konkretne razloge, zaradi katerih bi bile posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati.

6. Revident v prejšnji točki te obrazložitve opisanega trditvenega in dokaznega bremena ni izpolnil. Navedel je le, da ima izpodbijana odločitev zanj in za okoliško naravo zelo hude posledice. V revizijskih razlogih je sicer navedel še, da je sredi enega od dodeljenih zemljišč breg in zemljišča ne bo možno obdelovati, do drugega dodeljenega zemljišča pa ne bo dostopne poti, če bo sosed svoje zemljišče v celoti preoral, vendar teh navedb ni niti verjetno izkazal. 7. Ker je trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na revidentu, ta pa uveljavljeni pogoj, to je zelo hudih posledic, ki naj bi mu zaradi izpodbijanega akta nastale, ni niti konkretiziral niti verjetno izkazal, pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.

8. Vrhovno sodišče je zato revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

9. Revident je v reviziji predlagal tudi izdajo začasne odredbe na podlagi drugega odstavka 84. člena ZUS-1. Na podlagi navedene določbe lahko Vrhovno sodišče na zahtevo revidenta izda začasno odredbo do odločitve o reviziji zaradi razlogov iz drugega odstavka 32. člena tega zakona. Ker je Vrhovno sodišče s tem sklepom zavrglo revidentovo revizijo, začasno odredbo na podlagi citirane določbe pa lahko izda samo do odločitve o reviziji, je zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrglo ob smiselni uporabi 89. člena v zvezi z drugim odstavkom 84. člena ZUS-1, saj za meritorno odločanje o njej niso več izpolnjeni predpisani pogoji.

K III. točki izreka:

10. Revident z revizijo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).