Jedro

Skladno s 1. odstavkom 115. člena ZPP lahko sodišče narok preloži, če za to obstajajo upravičeni razlogi. Preložitev naroka je izjema, ki jo je potrebno presojati strogo, in zato prelaganje naroka brez izkazanih upravičenih razlogov, ki jih po naravi stvari po telefonu ni mogoče zagotoviti, ne sme priti v poštev. Breme, da zatrjuje in izkaže obstoj upravičenih razlogov, leži na stranki, ki se na preložitev sklicuje. Tožena stranka tudi v pritožbi okoliščin svojega izostanka ne pojasni konkretneje in zanje tudi ne ponudi nikakršnih dokazov. Zgolj s sklicevanjem na predhodno obvestilo tožena stranka še ni izkazala obstoja upravičenega razloga za preložitev naroka.

117. člen ZPP v 2. odstavku določa, da se mora predlog za vrnitev v prejšnje stanje vložiti v petnajstih dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je stranka zamudila narok, če je stranka šele pozneje izvedela za zamudo, pa od dneva, ko je za to zvedela. Ker je zatrjevan razlog za zamudo (zastoj v prometu) prenehal še isti dan in ker je bila tožena stranka takrat (na dan naroka za glavno obravnavo, 06. 07. 2009) z zamudo seznanjena, se je rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje, upoštevaje sodne počitnice, skladno s 83. členom ZS iztekel 16. 08. 2009. Pritožbe, vložene 02. 09. 2009, zato ni mogoče obravnavati kot pravočasne vloge za vrnitev v prejšnje stanje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdita izpodbijana sodba in sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo in sklepom odločilo, da: - sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Kranju, opr. št. Ig 2007/00006 z dne 04. 06. 2007 ostane v veljavi za glavnico v znesku 3.605,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 04. 2004 do plačila in izvršilne stroške v višini 146,06 EUR (1. odstavek izreka sodbe); - se sklep o izvršbi razveljavi za znesek glavnice 8,35 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 17. 04. 2004 do plačila in se postopek ustavi (1. odstavek izreka sklepa); - je dolžna tožena stranka tožeči plačati 294,40 EUR nadaljnjih pravdnih stroškov (2. odstavek izreka sklepa).

Zoper sodbo in sklep v delu, s katerim je sodišče prve stopnje zahtevku tožeče stranke ugodilo (1. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP), vlaga pravočasno pritožbo tožena stranka. Navaja, da se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov, smiselno pa uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo in sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Sodba na podlagi pripoznave se sme izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ali zaradi tega, ker je bila izjava o pripoznavi dana v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijače (3. odstavek 338. člena ZPP).

Sodišče prve stopnje je izpodbijano sodbo in sklep izdalo na temelju določbe 3. odstavka 454. člena ZPP v zvezi s 316. členom ZPP. Ker pravilno vabljena tožena stranka na narok, ki ga je sama predlagala, ni pristopila, je sodišče izdalo sodbo na podlagi pripoznave, s katero je brez nadaljnjega obravnavanja v celoti ugodilo zahtevku tožeče stranke.

Tožena stranka sodišču prve stopnje očita, da potem ko je sodišče telefonsko obvestila o tem, da ne bo mogla pristopiti na narok, in je pojasnila razloge zato, zmotno ni preložilo naroka oz. je izdalo sodbo na podlagi pripoznave v nasprotju z določbo 3. odstavka 454. člena ZPP. Pritožbeno sodišče takšnemu očitku ne sledi.

Iz zapisnika z naroka z dne 06. 07. 2009 izhaja, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je ob 12.35 uri po telefonu poklical direktor tožene stranke in sodišču sporočil, da je v koloni na Jesenicah. Sodišče prve stopnje je opravilo poizvedbe pri postaji prometne policije Kranj, kjer niso vedeli o kakšnem zastoju na cesti, zato je sodišče prve stopnje izostanek tožene stranke ocenilo kot neupravičen.

Tožena stranka v pritožbi ponovno pojasnjuje razloge za izostanek (neurje na cesti na območju Jesenic), vendar pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v zvezi z odločitvijo o preložitvi naroka okoliščine njenega izostanka v zadostni meri raziskalo. Kontaktiralo je postajo prometne policije Kranj, kjer navedb direktorja tožene stranke niso potrdili. Skladno s 1. odstavkom 115. člena ZPP lahko sodišče narok preloži, če za to obstajajo upravičeni razlogi. Preložitev naroka je izjema, ki jo je potrebno presojati strogo, in zato prelaganje naroka brez izkazanih upravičenih razlogov, ki jih po naravi stvari po telefonu ni mogoče zagotoviti, ne sme priti v poštev (tako tudi A. Galič v Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV založba Ljubljana, 2005, str. 481). Breme, da zatrjuje in izkaže obstoj upravičenih razlogov, leži na stranki, ki se na preložitev sklicuje. Nadalje je potrebno opozoriti, da tožena stranka tudi v pritožbi okoliščin njenega izostanka ne pojasni konkretneje in zanje tudi ne ponudi nikakršnih dokazov. Zgolj s sklicevanjem na predhodno obvestilo tožena stranka še ni izkazala obstoja upravičenega razloga za preložitev naroka. Ker narok za obravnavo ni bil preložen, je torej tožena stranka zamudila procesno dejanje zaradi neudeležbe. Posledicam neudeležbe bi se lahko v takem primeru izognila z vložitvijo pravočasnega predloga za vrnitev v prejšnje stanje v smislu 116.čl. ZPP. 116. člen ZPP stranki, ki zamudi narok, omogoča, da sodišče na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje (vrnitev v prejšnje stanje), če spozna, da je stranka zamudila rok iz upravičenega razloga. Pritožbeni razlogi bi kazali na to, da tožena stranka po njihovi vsebini uveljavlja vrnitev v prejšnje stanje, četudi je vlogo naslovila kot pritožbo, vendar jo pritožbeno sodišče kot takšno lahko upošteva le, če bi bila vloga vložena pravočasno. Takšen zaključek v predmetnem primeru ni mogoč. 117. člen ZPP v 2. odstavku določa, da se mora predlog za vrnitev v prejšnje stanje vložiti v petnajstih dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je stranka zamudila narok, če je stranka šele pozneje izvedela za zamudo, pa od dneva, ko je za to zvedela. Ker je zatrjevan razlog za zamudo (zastoj v prometu) prenehal še isti dan in ker je bila tožena stranka takrat (na dan naroka za glavno obravnavo, 06. 07. 2009) z zamudo seznanjena, se je rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje, upoštevaje sodne počitnice, skladno s 83. členom Zakona o sodiščih iztekel 16. 08. 2009. Pritožbe, vložene 02. 09. 2009, zato ni mogoče obravnavati kot pravočasne vloge za vrnitev v prejšnje stanje.

Ker pritožbeni razlog ni podan, prav tako tudi ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (3. odstavek 338. člena ZPP v zvezi 2. odstavkom 350 člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Ker tožena stranka pritožbenih stroškov ni priglasila, je odločanje od njih odpadlo.