Jedro

Pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjeni.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnika sta s tožbo zahtevala zaščito pred vznemirjanjem solastninske pravice na nepremičnini na naslovu ... glede tožencev, ki sta zasedla dvorišče in poslovni prostor (garažo).

2. Sodišče prve stopnje je zaradi delnega umika tožbe postopek ustavilo v delu, ki se je nanašal na odstranitev pasje ute z dvorišča in odstranitev osebnih stvari tožencev s podstrešja, iz spalnice in kleti hiše. Zaradi sklenjene delne sodne poravnave je tožbo zavrglo v delu, da sta toženca dolžna izprazniti poslovni prostor (garažo) in ga izročiti prosto vseh osebnih stvari tožnikoma ter na njem vzpostaviti prejšnje stanje, zlasti odstraniti garažna vrata in nazaj namestiti vhodna vrata. Zavrnilo je tožbeni zahtevek, po katerem bi toženca morala z nepremičnine: 1.) odstraniti osebna avtomobila (Renault Twingo in Renault Captur), tako da bi tožnikoma omogočila nemoten dostop do javne ceste in obračanje njunega vozila, 2.) opustiti parkiranje na omenjeni nepremičnini ter 3.) se vzdrževati bodočih motilnih dejanj. Presodilo je, da ravnanje tožencev ni protipravno, saj je za parkirni režim obstajal dogovor.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnikov zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo odločbo sodišča prve stopnje. Odločilo je tudi o pritožbenih stroških.

4. Zoper navedeno sodbo sta tožnika vložila predlog za dopustitev revizije. Predlagata dopustitev revizije glede vprašanj: 1. Kaj pravno predstavlja dokument delna sodna poravnava, ki je bila zapisana na glavni obravnavi 10. 12. 2014? Ali predstavlja delno poravnavo, priznanje dejstev, poravnavo, ki se je izjalovila (in bi bilo v nasprotju z vestnostjo in poštenjem, da bi veljala) ali listino, ki je ni mogoče predložiti kot dokaz v pravdnem postopku? 309.a člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ali le dogovarjanje v duhu medsebojnega popuščanja? 2. Ali lahko pri ureditvi medsebojnih razmerij med solastniki prevlada ustaljen režim uporabe kljub pisnemu dogovoru o uporabi? Ali je sodišče napačno uporabilo pravo (prvi odstavek 125. člena Obligacijskega zakonika), ki določa, da pogodba ustvarja pravice in obveznosti za pogodbene stranke? Kakšno veljavo imata kupoprodajna pogodba in dogovor o ustanovitvi služnosti rabe ter prepovedi odtujitve in obremenitve v korist matere - druge tožnice, ki sta bila sklenjena pri notarki 23. 11. 2005? in 3. Ali je sodišče prekršilo pravico do enakega varstva (22. člen Ustave RS) oziroma kršilo pravico do obrazložene sodne odločbe, ker je pomanjkljivo in enostransko, v korist toženke, povzelo izpovedbe prič in strank oziroma ni zaslišalo vseh predlaganih prič? Kot bistveno navajata, da dogovorjena uporaba garaže v delni sodni poravnavi velja le do trenutka, ko je postalo jasno, da do delitve nepremičnine (s sklenitvijo dokončne sodne poravnave) ne bo prišlo. Menita, da se pogodbeno dogovorjeni način uporabe ne more spremeniti konkludentno, temveč le s sklenitvijo nove pogodbe. Nasprotujeta tudi zavrnitvi dokaznih predlogov (za zaslišanje priče Nika Peterka in za izvedbo ogleda) ter dokazni oceni izvedenih dokazov.

5. Predlog ni utemeljen.

6. Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa prvi odstavek 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče zavrnilo predlog v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP.