Jedro

Iz 3. točke sodne poravnave je razvidno, da sta se oba udeleženca nepravdnega postopka dogovorila, da skupaj poskrbita pri geodetski upravi za fizično delitev parc. št. 2800. Parcelacija je bila izvedena v skladu z predlogom obeh udeležencev. Zahodni del parc. št. 2800, ki je po sodni poravnavi pripadel F.G., je v postopku parcelacije dobil novo parc. št. 2800/2, vzhodni del, ki je po sodni poravnavi pripadel A.G., pa parc. št. 2800/1. S tem so bili pogoji za izvedbo zemljiškoknjižnega vpisa sodne poravnave o delitvi izpolnjeni in je ob takih listinah zemljiškoknjižna referentka imela vso podlago, da je dovolila predlagane vpise.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Izbriše se zaznamba nepravnomočnosti sklepa.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor, ki ga je zoper sklep zemljiškoknjižne referentke, s katerim je na podlagi sodne poravnave sklenjene pri Okrajnem sodišču Koper pod opr. št. N 1 in odločbe Geodetske uprave št. 2 pri nepremičnini v solastnini F. in A.G. parc. št. 2800 k.o. K. dovolilo odpis parc. št. 2800/1 in zanjo otvoritev nove vl. št. 587 k.o. K. in tu vknjižbo lastninske pravice na A.G., pri vl.št. 115 iste k.o. pa je dovolilo pri parc.št. 2800/2 vknjižbo lastninske pravice na F.G., dovolilo je udi vpise v zvezi z ustanovljeno služnostno pravico.

Nasprotni udeleženec A.G. je zoper sklep o ugovoru vložil pritožbo, v kateri ponavlja, da je bila s sodno poravnavo z dne 30.5.2003 parc. št. 2800 k.o. K. razdeljena na dva dela, da je lastninsko pravico na zahodnem delu parcele pridobil predlagatelj F.G., na vzhodnem delu pa nasprotni udeleženec A.G. V naravi je delitev izvršila geodetska uprava, ki je izdelala skico terenske meritve, tako da je zahodni del parcele dobil parc. št. 2800/2. Na zahodnem delu pa se nahaja objekt, to je hlev, ki se v naravi razteza tudi na parc. št. 2801, ki je last P.A. Hlev v sodni poravnavi ni bil omenjen, pač pa je bila pod točko 2 ustanovljena služnostna pravica prehoda z motornimi vozili od makadamske poti do gospodarskega poslopja, to je do hleva, od tu naprej pa služnostna pravica peš poti do sedanje parc. 2800/1. Lastnik hleva je bil od vedno pritožnik, zato je v zapuščinskem postopku tudi zahteval, da se izloči ta objekt in njegovemu zahtevku za izločitev je bilo ugodeno s sodbo Temeljnega sodišča v Kopru z dne 31.1.1989. Ker je izključni lastnik tega objekta, mu je bila v sodni poravnavi priznana služnostna pravica poti do hleva. Predlagatelj zato lastninske pravice na hlevu ne more pridobiti. To je povedal že geometrom ob parcelaciji, vendar so mu izjavili, da bo zadevo moral urediti z lastnico P.A. Meni, da bi bilo potrebno parcelacijo dopolniti ter na hlevu vknjižiti lastninsko pravico nanj. Iz tega razloga ne sprejema odločitve sodišča, s katero je bil njegov ugovor zavrnjen, saj ne drži ugotovitev, da je vpis skladen s sodno poravnavo in odločbo Geodetske uprave RS. V odločbi geodetske uprave je hlev označen, po sodni poravnavi pa ima do hleva služnostno pravico in je torej lastnik hleva. Odločba geodetske uprave očitno ni v skladu s sklenjeno sodno poravnavo, zato predlagani vpis zemljiškoknjižno sodišče ne bi smelo izvesti preden se ne bi dopolnila parcelacija.

Pritožba ni utemeljena.

Iz 3. točke sodne poravnave, ki je bila podlaga opravljenemu zemljiškoknjižnemu vpisu, je razvidno, da sta se oba udeleženca nepravdnega postopka dogovorila, da skupaj poskrbita pri geodetski upravi za fizično delitev parc. št. 2800 k.o. K. na način, kot je bil določen in natančno opisan v 1. točki sodne poravnave. Iz odločbe Geodetske uprave Republike Slovenije, Območna geodetska uprava z dne 27.9.2004, ki je postala pravnomočna 19.10.2004, je razvidno, da je geodetska uprava nepremičnino, ki je bila do tedaj v solastnini, na predlog obeh udeležencev, to je A.G. in F.G., delila. Parcelacija je bila izvedena v skladu z predlogom obeh udeležencev. Zahodni del parc. št. 2800 k.o. K., ki je po sodni poravnavi pripadel F.G., je v postopku parcelacije dobil novo parc. št. 2800/2, vzhodni del, ki je po sodni poravnavi pripadel A.G., pa parc. št. 2800/1. S tem so bili pogoji za izvedbo zemljiškoknjižnega vpisa sodne poravnave o delitvi izpolnjeni in je ob takih listinah zemljiškoknjižna referentka imela vso podlago, da je dovolila predlagane vpise.

A.G. v ugovoru, niti v pritožbi ni navajal, da parcelacija v dve novi parcelni številki ne bi bila pravilna. Sicer tudi, če s samo parcelacijo ne bi soglašal, bi moral vložiti pritožbo proti odločbi Geodetske uprave. Ta odločba pa je pravnomočna, saj je na njej klavzula pravnomočnosti. Navedbe, da je v letu 1989 pridobil s sodno odločbo lastninsko pravico na določenem objektu, pa za vpis v zemljiški knjigi niso pomembne, saj te navedbe ne vplivajo na kvaliteto listin, ki sta bili podlagi dovoljenemu vpisu. Pritožnikove navedbe v tem delu so tudi pravno zmotne, saj predstavlja nepremičnino po našem pravnem sistemu v skladu z 18. čl. SPZ prostorsko odmerjen del zemeljske površine, skupaj z vsemi sestavinami. Objekt ni samostojen predmet stvarne pravice, ampak je le sestavni del nepremičnine. V zvezi z nepremičnino, to je zemljiško parcelo, pa je, kot povedano, imelo zemljiškoknjižno sodišče v sodni poravnavi in odločbi geodetske uprave vso podlago za dovoljeni vpis. Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje ter hkrati v skladu z določbo 2. točke 3. odstavka 161. čl. ZZK-1 odredilo izbris nepravnomočnosti sklepa.