Jedro

O obveznosti, da morata tožnika odstraniti nelegalno zgrajen garažni objekt, je bilo odločeno z izvršilnim naslovom, medtem ko se s sklepom o dovolitvi izvršbe naložena obveznost le prisilno izvršuje in se o njej ne odloča ponovno, je ne spreminja ali na drug način posega v tožnikove pravice ali pravne koristi.

Izrek

Tožba se zavrže. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijanim sklepom o dovolitvi izvršbe v 1. točki izreka ugotovila, da je odločba gradbenega inšpektorja Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Ljubljana, št. 06122-686/2011-JV z dne 24. 3. 2011 v 2. točki izreka, s katero je bilo tožnikoma naloženo, da do 1. 7. 2011 odstranita garažni objekt in vzpostavita prejšnje stanje na zemljišču parc. št. ... k.o. ..., postala izvršljiva 2. 7. 2011 in dovolila njeno izvršitev. V 2. točki izreka je tožnikoma določila naknadni rok za izpolnitev naložene obveznosti do 1. 8. 2012, v nasprotnem primeru pa bo izvršbo opravil pooblaščeni izvajalec.

Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je gradbeni inšpektor na kontrolnem inšpekcijskem pregledu 17. 4. 2012 ugotovil, da tožnika tega nista storila, zato se dovoljuje izvršba navedene obveznosti.

Upravni organ druge stopnje je pritožbo tožnikov zavrnil. Tožnika se s tako odločitvijo ne strinjata in v tožbi navajata, da upravni organ ob izdaji izpodbijanega sklepa ni upošteval, da so v postopku spremembe in dopolnitve občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje Š1/a Centov hrib (Kavka), ki so v fazi sprejema na občinskem svetu. Na podlagi spremenjenega OPPN bosta lahko pridobila tudi spremenjeno gradbeno dovoljenje za identičen garažni objekt, kot sta ga zgradila. Če bi bil objekt pred tem odstranjen, bi jima nastala nepopravljiva škoda, saj se ukvarjata s pridobivanjem hrane. Poleg tega bi jima moral inšpekcijski organ izreči ukrep iz 153. in ne iz 152. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1). Predlagata, naj sodišče izpodbijani sklep, katerega pravilen datum je 25. 4. 2012 (in ne 2011), odpravi, toženki pa naloži plačilo stroškov tega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožba ni dovoljena.

Po prvem odstavku 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v tožnikov pravni položaj, o zakonitosti drugih aktov pa le, če tako določa zakon. Upravni akt v smislu določb ZUS-1 je tisti akt, s katerim organ odloči o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi (drugi odstavek 2. člena ZUS-1).

Izpodbijani sklep o dovolitvi izvršbe – sodišče se strinja, da je pri letnici njegove izdaje prišlo do očitne napake, saj se upravni organ sklicuje na inšpekcijski pregled 17. 4. 2012, zato sklep ni mogel biti izdan leta 2011 –, ni upravni akt iz prvega odstavka 2. člena ZUS-1. Z uvodoma navedeno vsebino sklepa, s katero je bila ugotovljena izvršljivost 2. točke izreka inšpekcijske odločbe z dne 24. 3. 2011 (izvršilnega naslova), določen dodatni rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti, dovoljena izvršba ter odločeno, da jo bo opravil pooblaščeni izvajalec, če tožnika niti v naknadno določenem roku ne bosta sama izpolnila obveznosti, upravni organ namreč ni odločal o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnikov in ni posegel vanjo.

O obveznosti, da morata tožnika odstraniti nelegalno zgrajen garažni objekt, je bilo odločeno z izvršilnim naslovom, medtem ko se s sklepom o dovolitvi izvršbe naložena obveznost le prisilno izvršuje in se o njej ne odloča ponovno, je ne spreminja ali na drug način posega v tožnikove pravice ali pravne koristi. Kaj takega ne izhaja niti iz tožbenih navedb, saj ni sporno, da do izdaje izpodbijanega sklepa tožnika nista izpolnila naložene obveznosti. Posega v svoje pravice tožnika ne zatrjujeta niti s sklicevanjem na postopek sprejemanja sprememb OPPN in na kasnejšo možnost pridobitve spremenjenega gradbenega dovoljenja. Enako velja za trditve o nepravilno izrečenem inšpekcijskem ukrepu, saj z njimi izpodbijata zakonitost inšpekcijske odločbe z dne 24. 3. 2011, česar pa v tem upravnem sporu ne moreta uveljavljati. V zvezi s slednjim sodišče le dodaja, da je v upravnem sporu I U 656/2012 odločalo o zakonitosti izvršilnega naslova, to je odločbe gradbenega inšpektorja št. 06122-686/2011-JV z dne 24. 3. 2011, in s sodbo z dne 5. 7. 2012 tožbo tožnikov zavrnilo.

Poleg navedenega izpodbijani sklep tudi ni sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, po katerem se v upravnem sporu lahko izpodbijano tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan.

Ker je tožba vložena zoper upravni akt, ki ga v upravnem sporu ni mogoče izpodbijati, je sodišče v skladu s 4. točko 1. odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo zavrglo. Ta odločitev je v skladu z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (sklepi I Up 380/2008, I Up 100/2009, I Up 278/2010, I Up 319/2011).

Če sodišče tožbo zavrže, vsaka stranka nosi svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).