Jedro

Ko stranka med postopkom (upravnim ali sodnim) umre, se postopek lahko nadaljuje, kadar je predmet postopka pravica, obveznost ali pravna korist, ki lahko preide na pravne naslednike.

Pomanjkanja procesne predpostavke sposobnost biti stranka ni mogoče odpraviti z nobenim ukrepom, saj jo fizična oseba s smrtjo izgubi, ker se sporno pravno razmerje nanaša na obveznost tožnika, da kot voznik motornih vozil opravi kontrolni zdravstveni pregled, s katerim se ugotavlja, ali je kot imetnik vozniškega dovoljenja telesno ali duševno zmožen za vožnjo motornega vozila in z možno posledico odvzema vozniškega dovoljenja, torej je izpodbijana odločitev vezana izključno na osebo tožeče stranke, strogo osebne pravice in obveznosti prosilca pa so nepodedljive, je sodišče tožbo zavrglo brez da bi ugotavljalo, kdo so morebitni dediči po pokojnem tožniku.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožnik je 23. 4. 2021 pri naslovnem sodišču vložil tožbo zoper uvodoma navedeno odločbo, s katero je prvostopenjski upravni organ odločil, da mora tožnik opraviti kontrolni zdravstveni pregled za voznika motornih vozil kategorij AM, A1, A2, A, B1, B, C1, C, BE, C1E, CE, F in G ter upravnemu organu predložiti dokazilo o telesni in duševni zmožnosti za vožnjo motornih vozil v roku 30 dni od dneva vročitve te odločbe (1. točka izreka); da mora kontrolni zdravstveni pregled opraviti na oddelku Medicine dela, prometa in športa Zdravstvenega doma Celje (2. točka izreka); da se veljavno vozniško dovoljenje odvzame, če tožnik ne opravi kontrolnega zdravstvenega pregleda, na katerega je napoten, v določenem roku ali ga ne opravi v celoti, dokler se s kontrolnim zdravstvenim pregledom ne ugotovi telesna in duševna zmožnost za vožnjo motornih vozil (3. točka izreka); da se izvrši odvzem vozniškega dovoljenja z vpisom v evidenco o vozniških dovoljenjih po poteku roka iz prve točke izreka te odločbe na podlagi obvestila Zdravstvenega doma Celje (4. točka izreka); da pritožba zoper to odločbo ne zadrži izvršitve (5. točka izreka) ter da v postopku izdaje odločbe ni bilo posebnih stroškov (6. točka izreka). V tožbi je predlagal, da naslovno sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zahteval povrnitev stroškov.

2. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo z dne 3. 6. 2021 predlagala, da sodišče tožbo zavrne.

3. Naslovno sodišče je 11. 3. 2022 prejelo obvestilo tožene stranke, da je tožnik ... 2021 umrl. Sodišče je navedeno vlogo posredovalo v vednost pooblaščencu tožeče stranke. Sodišče je podatek o tožnikovi smrti preverilo z vpogledom v Centralni register prebivalstva (CRP). Tako je sodišče v postopku ugotovilo, da je tožnik po vložitvi tožbe umrl. 4. Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka in ali je pravdno sposoben, kar določa 80. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v upravnem sporu uporablja na podlagi prvega odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), kolikor ZUS-1 ne določa drugače. Smrt stranke ima za posledico konec njene pravne sposobnosti in s tem konec sposobnosti biti stranka v sodnem postopku. V petem odstavku 81. člena ZPP je določeno, da sodišče v primeru, če ugotovi, da tisti, ki nastopa kot stranka ne more biti pravdna stranka, pomanjkljivosti pa so take, da onemogočajo nadaljnjo pravdo, tožbo zavrže. 5. V upravnem sporu je tožnika zastopal odvetnik kot njegov pooblaščenec, ki mu je tožnik dal splošno pooblastilo za zastopanje pred sodišči in drugimi državnimi organi. Ker sodišču ni bilo sporočeno, da bi to pooblastilo tožnikovi dediči po smrti tožnika preklicali, sodišče postopka ni prekinilo. Po določbi 100. člena ZPP, ki ga je sodišče uporabilo na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1, ima namreč pooblaščenec, ki mu je dana pravica, da opravlja vsa pravdna dejanja, tudi po pooblastiteljevi smrti pravico še naprej opravljati dejanja v postopku, dedič pa lahko tako pooblastilo prekliče. 6. Ko stranka med postopkom (upravnim ali sodnim) umre, se postopek lahko nadaljuje, kadar je predmet postopka pravica, obveznost ali pravna korist, ki lahko preide na pravne naslednike1. Pravice ali obveznosti, ki je osebna in vezana na določeno osebo, pa ni mogoče prenašati na druge, saj taka pravica oz. obveznost s smrtjo njenega nosilca ugasne in je zato tudi ni mogoče podedovati.

7. Pri odločanju o zakonitosti dokončnega upravnega akta, iz katerega izhaja obveznost voznika motornih vozil opraviti kontrolni zdravstveni pregled, na podlagi katerega bo ugotovljena sposobnost tega voznika za upravljanje motornih vozil, za katera ima izdano vozniško dovoljenje, kot je obravnavani, ne gre za odločanje o pravici ali obveznosti, ki lahko preide na pravne naslednike. V obravnavani zadevi gre za obveznost, ki je osebna in neprenosljiva, zato katerakoli druga stranka, razen pokojnega tožnika samega, ne bi mogla uspeti s tožbo v upravnem sporu, saj ne bi uveljavljala kakšne svoje pravice ali pravne koristi (3. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1).

8. Ker pomanjkanja procesne predpostavke sposobnost biti stranka ni mogoče odpraviti z nobenim ukrepom, saj jo fizična oseba s smrtjo izgubi in se sporno pravno razmerje nanaša na obveznost tožnika, da kot voznik motornih vozil opravi kontrolni zdravstveni pregled, s katerim se ugotavlja, ali je kot imetnik vozniškega dovoljenja telesno ali duševno zmožen za vožnjo motornega vozila in z možno posledico odvzema vozniškega dovoljenja na podlagi določb Zakona o voznikih, torej je izpodbijana odločitev vezana izključno na osebo tožeče stranke, strogo osebne pravice in obveznosti prosilca pa so nepodedljive, je sodišče tožbo, brez da bi ugotavljalo, kdo so morebitni dediči po pokojnem tožniku, na podlagi petega odstavka 81. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 in ob smiselni uporabi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.

9. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25.člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrže. 10. Predmetni sklep je izdan na podlagi tretjega odstavka 36. člena ZUS-1, po katerem izda sklep v tovrstnih primerih predsednik senata, sodnik poročevalec pa ima v postopku pred sejo senata enaka pooblastila, kot jih ima predsednik senata (peti odstavek 59. člena ZUS-1).

1 Primerjaj sklepe Vrhovnega sodišča RS X Ips 1640/2006 z dne 21. 4. 2010, I Up 260/2004 z dne 18. 11. 2005 in I Up 833/2001 z dne 13. 11. 2003.