Jedro

Odgovornost prodajalca na podlagi garancije za brezhibno delovanje stvari je vrsta obligacijskega razmerja, v katerem je prodajalec, ki je prevzel zavezo, da bo stvar v določenem (garancijskem) roku brezhibno delovala, dolžan odpraviti okvaro oziroma zamenjati stvar, če stvar ne deluje brezhibno (če se v garancijskem roku pokažejo okvare stvari), kupec pa je upravičen zahtevati odpravo okvare oziroma zamenjave stvari.

Izrek

I.Pritožba tožene stranke se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II.Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki njene stroške postopka v višini 466,65 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od preteka 15 dnevnega roka za plačilo dalje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da mora tožena stranka tožeči plačati 14.883,88 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 11. 2022 do plačila v petnajstih dneh (1. izreka) in da mora tožeči povrniti 2.970,69 pravdnih stroškov v roku petnajst dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (2. izreka).

2.Zoper takšno sodbo se je pritožila tožena stranka zaradi napačne uporabe materialnega prava, napačne ugotovitve dejanskega stanja in bistvenih kršitev pravil postopka ter predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrne. Priglasila je pritožbene stroške.

3.Na pritožbo je odgovorila tožeča stranka, ki je predlagala, da jo pritožbeno sodišče zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje. Priglasila je pritožbene stroške.

4.Pritožba ni utemeljena.

Glede ugotovitev sodišča prve stopnje

5.Iz sodbe sodišča prve stopnje izhaja, da tožeča stranka kot zavarovalnica od tožene stranke kot prodajalca vozila na podlagi subrogacije iz 963. člena Obligacijskega zakonika (OZ) zahteva povrnitev izplačane odškodnine iz zavarovanja avtomobilskega kaska. Med strankama je tudi kot nesporno ugotovilo, da je dne 16. 2. 2022 prišlo do samovžiga vozila znamke BMV njene zavarovanke in v zvezi s tem naslednja nesporna dejstva: da je rabljeno vozilo tožena stranka dne 28. 1. 2022 prodala kupcu A., d. o. o., da je zavarovalec in dejanski imetnik vozila B. B. (leasingojemalec po trditvah strank), da je na računu za vozilo (priloga A3) navedeno: Polog: V CENI, 2l JAMSTVO GARANCIJ COMPACT", da je tožena stranka na svoji spletni strani oglaševala, da "imajo vsa vozila kupljena pri nas izključno enomesečno garancijo na rabljeno vozilo za brezhibno delovanje (Zakon o varstvu potrošnikov, ZVPot) in 12-mesečno jamstvo z možnostjo podaljšanja" (priloge A47). Sodišče prve stopnje je tudi ugotovilo, da trditev toženke, da je tožeča stranka zamudila enoletni rok za vložitev tožbe iz 480. člena OZ, ni utemeljen, saj je treba v konkretnem primeru uporabiti daljši dvoletni rok iz četrtega odstavka 21.b. člena ZVPot, ki pa ga tožnica ni zamudila.

6.Tožena stranka je v odgovoru na tožbo sama navedla, da je bilo vozilo že pred prodajo z dne 28. 1. 2022 na uradnem servisu BMV zaradi odpoklica zaradi iste tovarniške napake na EGR (Exhaust Gas Recirculation), ki je bila kasneje ugotovljena kot vzrok za samovžig.

7.Sodišče prve stopnje je presodilo, da je tožena stranka kot prodajalec dala kupcu garancijo za rabljeno vozilo. V času sklenitve prodajne pogodbe je veljal Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot, Ur. list št. 98/04 in naslednje), ki ga izrecno citira in navaja omenjeno oglasno sporočilo tožene stranke. Glede na ugovor tožene stranke, da ZVPot za konkreten primer ne velja, je sodišče prve stopnje ugotovilo, da določbe četrtega poglavja ZVPot o garanciji veljajo tudi za osebe, ki se ne štejejo za potrošnike (21.č člen ZVPot). Torej se celotno poglavje garancij iz ZVPot, razen obvezne izročitve garancijskega lista potrošnika, uporablja tudi za konkreten primer prodaje pravni osebi, to je kupcu vozila A., d. o. o.

7.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je poleg škode, ki je nastala zaradi samovžiga na prodanem avtomobilu, toženka dolžna plačati še plačilo računa za nadomestno vozilo, ki ga je uporabljala B. B. v času, ko je bilo sporno vozilo na popravilu, plačilo avtovleke za vozilo od kraja samovžiga na bencinski črpalki C. d. d. do servisa in za servis gasilnega aparata pri C. d. d., saj je tožnica s predloženimi listinami dokazala, da je izplačala celoten znesek v višini 14.833,88 EUR, v kasko zavarovanje pa je vključeno tudi nadomestno vozilo in ostala škoda, nastala v zvezi s škodnim primerom.

Glede pritožbe in razlogi sodišča druge stopnje

8.Pritožnica v pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje napačno razlagalo garancijsko odgovornost tožene stranke. Meni, da je uporaba določb potrošniške zakonodaje v razmerjih "business to business", izključena. Izjemo predstavlja določba 21.č člena ZVPot, ki določa, da pravice iz tega poglavja pripadajo tudi osebam, ki se po tem zakonu ne štejejo za potrošnike, razen pravic iz 21. člena tega zakona. V 21. členu ZVPot je določeno, da mora prodajalec ob sklenitvi prodajne pogodbe za blago iz druge alineje 19. člena ZVPot izročiti potrošniku garancijski list, navodila za sestavo in uporabo blaga ter zagotavljati brezplačno odpravo napak na blagu v času garancijskega roka. Po mnenju pritožnice, da zaradi 21.č člena ZVPot, ki izrecno določa, da osebe, ki se ne štejejo kot potrošniki, nimajo pravic iz 21. člena ZVPot, te osebe tudi nimajo pravice do zahtevka za odpravo že nastale škode zaradi napak na stvari, kot je to v tem primeru.

9.Nesporno je v tem primeru šlo za prodajo rabljenega vozila. Do samovžiga vozila je prišlo v času slabih treh tednov po nakupu. Iz 19. člena ZVPot smiselno izhaja, da mora za rabljeno blago prodajalec izdati garancijo za brezhibno delovanje za obdobje najmanj enega meseca. Toženka je oglaševala najmanj enoletno jamstvo. Na računu za vozilo, ki ga je izdala kupcu A. d. o. o., pa je navedla, da je "v ceni 2L jamstvo garancij compact."

10.Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, je tožena stranka zavezana s pogodbeno garancijo in tudi z garancijo iz ZVPot. Odgovornost prodajalca na podlagi garancije za brezhibno delovanje stvari je vrsta obligacijskega razmerja, v katerem je prodajalec, ki je prevzel zavezo, da bo stvar v določenem (garancijskem) roku brezhibno delovala, dolžan odpraviti okvaro oziroma zamenjati stvar, če stvar ne deluje brezhibno (če se v garancijskem roku pokažejo okvare stvari), kupec pa je upravičen zahtevati odpravo okvare oziroma zamenjave stvari. Kot je navedeno v 5. točki te obrazložitve, je toženka oglaševala prodajo avtomobilov z garancijo in na računu je zapisala v "CENI, 2l JAMSTVO GARANCIJ COMPACT", kar po ugotovitvi sodišča prve stopnje pomeni, da je podala enostransko izjavo, s katero se je zavezala za dvoletno garancijo.

11.Pritožbene trditve, da je šlo za napako na zapisu računa, so prepozne, saj jih pritožnica ni podala v post0pku pred sodiščem prve stopnje (337. člen ZPP) in pri tem ni pojasnila vzroka za to zamudo.

12.Toženka je zavezana tudi na podlagi obvezne garancije, za katero izročitev garancijskega lista ni pomembna. Njene trditve, da ni zavezana zato, ker je avtomobil kupila pravna oseba in zato ne veljajo določila ZVPot, ker je podana izjema v 21. členu ZVPot, niso pravilne. Teorija je zavzela stališče, da se pravna pravila, ki jih določa ZVPot, uporabljajo za presojo pravic kupca (ne glede na to, ali ima ta položaj potrošnika), ki jih ima ta v razmerju do proizvajalca in prodajalca, in sicer tako v primeru obvezne kot tudi v primeru prostovoljne garancije za brezhibno delovanje stvari.

13.Pri presoji razmerja med pravili ZVPot in pravili OZ o garanciji za brezhibno delovanje je treba tudi upoštevati, da imajo pravila ZVPot značilnost prisilnih pravil, ki jih s pogodbo ni mogoče izključiti oziroma omejiti (zadnji odstavek 1. člena ZVPot). Zato pravila ZVPot izključujejo uporabo tistih dispozitivnih določb OZ, ki posamezna vprašanja urejajo drugače. Pravila OZ pa se uporabljajo (za obvezno in za prostovoljno garancijo) glede vprašanj, ki s pravili ZVPot niso urejena.

14.Če stvar ne deluje brezhibno, se negativne posledice te okvare pokažejo v kršitvi različnih pravno varovanih interesov kupca. Posledice okvare stvari so lahko različne oblike škod: neposredna škoda (škoda na sami stvari), ki se kaže kot zmanjšanje vrednosti stvari zaradi okvare, škoda zaradi zaupanja, ki je posledica premoženjskih razpolaganj kupca, pravnih in dejanskih, ki jih je kupec opravil v zaupanju, da stvar deluje brezhibno in refleksna škoda, ki nastane na drugih kupčevih dobrinah, ne na stvari sami. Ob smiselni uporabi drugega in tretjega odstavka 468. člena OZ je kupec upravičen zahtevati tudi povrnitev druge škode zaradi zaupanja in refleksne škode, ki mu je nastala zaradi okvare stvari, torej zaradi kršitev zaveze proizvajalca in prodajalca, da bo stvar v garancijskem roku pravilno delovala.

15.Kot že navedeno, je nesporno, da se je vozilo samo vžgalo v roku 30 dni od prevzema. Tudi tožena stranka sama je navedla, da je bilo, še preden je vozilo prodala zavarovanki tožnice, vozilo vpoklicano na popravilo zaradi tovarniške napake na EGR. Stranke tekom postopka niso navajale, da je toženka kupca avtomobila o teh proizvodnih napakah obvestila. Nedvomno je, da je na avtomobilu obstajala skrita napaka, ki je onemogočala njegovo uporabo (neposredna škoda), katere posledica je bila, da je vozilo zagorelo in je zaradi tega nastala škoda tudi na drugih delih avtomobila v višini 14.452,35 EUR, ki izhaja iz računa D. d. o. o., ki je nastalo škodo saniral. Namreč, če bi se (pravočasno) razkrila skrita napaka na EGR, bi njeno popravilo pomenilo odpravo neposredne škode. Ker pa se skrita napaka ni odkrila (niti ni trditev o tem, da je bil kupec opozorjen na možnost obstoja le-te), je vozilo zagorelo in je zaradi skrite napake na EGR nastala bistveno večja škoda na drugih delih avtomobila, ki niso imeli skrite napake in niso onemogočali normalne rabe avtomobila, za kar tožnica napačno zatrjuje, da gre za refleksno škodo.

16.Bistveni kriterij za razlikovanje škode po 2. in 3. odstavku 468. člena OZ je povezanost škode oziroma kupčeve dobrine, na kateri je nastala škoda, s kupljeno stvarjo oziroma napako, ki jo bremeni. Refleksna škoda predstavlja škodo, ki se pokaže na dobrinah, ki s predmetom pogodbenega razmerja niso v povezavi oziroma ki nastane izven sfere delovanja oškodovane stranke, vezanega na predmet pogodbe. Tožnica uveljavlja škodo zaradi skrite napake na avtomobilu, ki je zaradi le-te zagorel. Čeprav je zaradi napake na EGR, ki je del kupljenega avtomobila, nastala škoda še na drugih delih avtomobila, tega ni mogoče pojmovati kot refleksno škodo, ki je nastala na drugih dobrinah tožničine zavarovanke. Nedvomno pa je nastala neposredna škoda v višini popravila avtomobila, ki je zagorel.

17.Teorija in sodna praksa sta zavzeli stališče, da je treba tudi pri prodajni pogodbi (ob analogni uporabi tretjega odstavka 639. člena OZ) kupcu priznati pravico odpraviti napako na stroške prodajalca.

18.Pritožnica navaja še, da je brezplačna odprava napak na blagu na podlagi obvezne garancije zagotovljena zgolj v času garancijskega roka. Tožnica sama pa v tožbi navaja, da je šele 26. 10. 2022 (to je dobrih osem mesecev po vžigu avtomobila) od tožene zahtevala povrnitev stroškov, zaradi česar se taka zahteva ne more šteti kot uveljavljanje pravic iz obvezne garancije oziroma se mora šteti, da sta kupec in tožeča stranka zamudila garancijski rok za uveljavljanje pravic iz obvezne garancije. Tožeča stranka je prekludirana z uveljavljanjem prodajalčeve jamčevalne odgovornosti, saj tožeča stranka teh pravic ni uveljavljala v roku enega leta od 16. 2. 2022, ko je bil prodajalec obveščen o domnevni stvarni napaki, ampak je tožbo, s katero uveljavlja prodajalčevo jamčevalno odgovornost vložila šele 11. 1. 2024, kar je glede na drugi odstavek 480. člena OZ prepozno. Zahtevka za povrnitev stroška avto-vleka vozila ter najema nadomestnega vozila spadata v okvir drugega odstavka 468. člena OZ, škoda zaradi zaupanja, zaradi česar je tožeča stranka tudi v tem delu tožbenega zahtevka prekludirana, saj je zamudila enoletni prekluzivni rok. Enako velja za povrnitev stroška servisa polnjenja gasilskega aparata, ki ne spada v okvir tretjega odstavka 468. člena OZ, saj gasilni aparat ni kupčeva dobrina, ampak dobrina bencinskega servisa C., d. d.

19.Kot že navedeno poleg škode zaradi nemožnosti uporabe stvari lahko kupcu, če stvar v garancijskem roku ne deluje brezhibno, nastanejo tudi druge oblike škode. Pravice kupca do povrnitve teh oblik škode niti OZ niti ZVPot v zvezi z garancijo za brezhibno delovanje stvari ne urejata. Zato je treba to pravico presojati ob smiselni uporabi pravil, ki veljajo v primeru prodajalčeve odgovornosti za stvarne napake, torej pravil drugega in tretjega odstavka 468. člena OZ.

20.Glede stroškov 132,81 EUR za avtovleko avtomobila od kraja samovžiga do servisa, 305,00 EUR glede uporabe nadomestnega vozila in 24,63 EUR škode, ki je bila plačana C. d. d., tožnica smiselno zatrjuje, da gre za refleksno škodo. To drži glede plačila računa C. d. d. za gasilni aparat C. d. d., s katerim so pogasili požar na avtomobilu in katerega strošek ponovnega polnjenja je nosila zavarovanke toženke ter gre tako za zmanjšanje njenega premoženja in za refleksno škodo. Enako škoda zaradi avtovleke vozila iz mesta kraja samovžiga do servisa predstavlja refleksno škodo, saj se je zmanjšalo premoženje zavarovanke tožnice, ki zaradi samovžiga avtomobila morala plačati avtovleko vozila.

21.Za odgovornost za refleksno škodo se uporabljajo splošna pravila o poslovni odškodninski odgovornosti zato, ker nanje tretji odstavek 468. člena OZ izrecno napotuje. Če te ureditve v tretjem odstavku 468. člena OZ ne bi bilo, bi se namreč za odgovornost za vse vrste škod zaradi stvarne napake uporabljala posebna pravila o odgovornosti za stvarne napake, saj se splošna pravila o poslovni odškodninski odgovornosti uporabljajo samo za tisto škodo, ki drugi pogodbeni stranki nastane zaradi neizpolnitve oziroma zamude z izpolnitvijo (primerjaj drugi odstavek 239. člena OZ).

22.Ker se za povrnitev refleksne škode uporabljajo splošna pravila o poslovni odškodninski odgovornosti, za uveljavitev zahtevka za povrnitev te škode ni potrebno, da bi bile izpolnjene dodatne predpostavke prodajalčeve odgovornosti za stvarne napake, in sicer pravočasno obvestilo o napaki, okoliščina, da se napaka pokaže v jamčevalnem roku, in sodna uveljavitev zahtevka v enoletnem prekluzivnem roku. Izpolnjeni pa morata biti splošni predpostavki prodajalčeve odgovornosti za stvarne napake, ki sta hkrati enaki splošnim predpostavkam poslovne odškodninske odgovornosti: stvar ima napako (kršitev pogodbene obveznosti) in vzrok za napako izvira iz prodajalčeve sfere. Izpolnjeni morata biti tudi dodatni predpostavki poslovne odškodninske odgovornosti in sicer škoda, ki je v vzročni zvezi z napako. Za to vrsto škode velja splošni rok za uveljavljanje poslovne odškodninske odgovornosti in tako tožnica ni prepozno uveljavljala škode zaradi polnjena gasilnega aparata in avtovleke.

23.Pri škodi zaradi plačila računa za uporabo nadomestnega vozila gre za škodo iz drugega odstavka 482. člena OZ, ki določa, da lahko kupec, ki je uresničil zahtevek za popravilo oziroma zamenjavo stvari, od proizvajalca in prodajalca zahteva tudi povrnitev škode, ki mu je nastala zaradi tega, ker (pokvarjene) stvari ni mogel uporabljati. Škoda zaradi nemožnosti uporabe stvari ima značilnosti škode zaradi zaupanja. Zato lahko pravico do povrnitve te škode kupec uveljavlja le, če so izpolnjene predpostavke odgovornosti prodajalca na podlagi garancije za brezhibno delovanje stvari. Nastanek škode zaradi neuporabe stvari lahko proizvajalec oziroma prodajalec prepreči tako, da kupcu za čas popravila omogoči uporabo druge stvari. Zato lahko po prvem odstavku 21.c člena ZVPot prodajalec kupcu za čas popravila zagotovi brezplačno uporabo podobnega izdelka. Samo če tega ne stori, mora kupcu povrniti škodo, ki mu je nastala zaradi nemožnosti uporabe pokvarjene stvari (tretji odstavek 21.c člena ZVPot).

Za uveljavitev pravice do povrnitve škode, ki ima značilnost škode zaradi zaupanja, morajo biti po drugem odstavku 468. člena OZ izpolnjene vse (tudi posebne) predpostavke prodajalčeve odgovornosti za stvarno napako (zlasti tudi predpostavki pravočasnega obvestila in pravočasne sodne uveljavitve zahtevka v enoletnem roku). Pri smiselni uporabi 468. člena OZ za presojo kupčeve pravice do povrnitve škode zaradi zaupanja na podlagi odgovornosti prodajalca za brezhibno delovanje stvari je treba upoštevati, da je predpostavka te odgovornosti okoliščina, da kupec zahtevek za odpravo okvare (popravilo) uveljavi v garancijskem roku. Kupec ima pravico od prodajalca zahtevati povrnitev škode zaradi zaupanja, ki mu je nastala zaradi okvare stvari, samo če je v garancijskem roku od prodajalca zahteval popravilo stvari.

24.Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, je bil avtomobil poškodovan zaradi skrite napake EGR, zaradi česar je nastal samovžig avtomobila in posledično je nastala škoda na avtomobilu. Tako je nedvomno, da del vozila ni deloval brezhibno, da je vzrok za nastanek škode v skrit napaki (EGR) na vozilu in poškodovani preostali deli avtomobila so v vzročni zvezi s samovžigom, ki je posledica skrite napake vozila. Sodišče prve stopnje je tako pravilno ugotovilo, da je tožeči stranki nastala škoda v zvezi s popravilom avtomobila v višini 14.452,35 EUR, ki izhaja iz računa D. d. o. o., ki je nastalo škodo saniral.

25.Pritožnica je navajala, da je tožeča stranka zamudila prekluzivni rok za vložitev tožbe, ki je eno leto, odkar ji je škoda nastala. Kot že navedeno, velja enoletni prekluzivni rok za vložitev tožbe glede škode zaradi zaupanja in navadne škode, ne pa tudi glede refleksne škode.

26.Ne glede na navedeno pa pritožbene navedbe o enoletnem prekluzivnem roku za vložitev tožbe v tem primeru niso pravilne niti glede škode povezane s samim popravilom avtomobila (14.452,35 EUR, ki izhaja iz računa D. d.o.o), niti glede škode zaradi zaupanja, to je uporabo nadomestnega vozila (račun 305,00 EUR za uporabo nadomestnega vozila). Kot je že navedlo sodišče prve stopnje, je toženka podala garancijsko izjavo o dveletnem garancijskem roku, prav tako pa ZVPot v četrtem odstavku 21. b. člena določa, da pravice uveljavljanja odprave napak ugasnejo po dveh letih od dneva, ko je potrošnik zahteval brezplačno odpravo napak ali zamenjavo blaga z novim. Tožnica je zakonitega zastopnika toženke o napaki obvestila takoj, to je 16.2.2022 (nesporna trditev), ko je prišlo do samovžiga avtomobila. Samo po sebi je umevno, da zavarovanka tožnice ni mogla zahtevati odprave napake, saj je vozilo zaradi skrite napake zagorelo in je bilo kot takšno potrebno (večjega) popravila. Dvoletni rok za vložitev tožbe je tako potekel 16. 2. 2024, tožnica pa je tožbo vložila 15. 1. 2024, kar je pravočasno.

27.Nadalje pritožnica navaja, da napaka v času izročitve vozila ni obstajala, niti niso obstajali vzroki zanjo. Tožena stranka namreč pred prodajo rabljenega vozila vselej preveri tehnično ustreznost in brezhibnost delovanja vozila. Pritožnica še navaja, da tožnica v spis ni predložila nobenega dokaza o tem, da naj bi vzroki za stvarno napako obstajali že v času izročitve vozila. Zato tožena stranka ne odgovarja za stvarno napako, torej pojav samovžiga dne 16. 2. 2022. Prodajalec namreč upoštevaje drugi odstavek 458. člena OZ ne odgovarja za napake, ki se pokažejo po tem, ko je nevarnost prešla na kupca, to je po izročitvi vozila ter se je vzrok za napako pojavil po prehodu nevarnosti na kupca.

28.Takšne trditve toženke stranke nimajo pravne osnove. Okvara stvari pomeni kršitev prodajalčeve zaveze, da bo stvar v garancijskem roku delovala brezhibno. Vzrok za okvaro stvari so lastnosti stvari same, in ne vzroki, ki so zunaj prodajalčeve sfere. Ta predpostavka v zvezi z garancijo za brezhibno delovanje stvari niti v OZ niti v ZVPot ni izrecno urejena in izhaja iz vsebine zaveze prodajalca, da bo stvar v garancijskem roku brezhibno delovala, kar pomeni, da bo imela ustrezne lastnosti, ki so potrebne za brezhibno delovanje stvari v garancijskem roku. Zato imajo vzroki za okvaro, ki izvirajo iz lastnosti stvari same, značilnost vzrokov, ki v razmerju do kupca spadajo v notranjo poslovno sfero prodajalca in tako ne drži, da se je vzrok za napako pojavil po prehodu nevarnosti na kupca, saj je to v nasprotju s samo garancijsko zavezo, ki ima tako pri prostovoljni kot tudi pri obvezni garanciji značilnost poslovne obveznosti, saj nastane na podlagi pravnega posla - izdaje garancijskega lista (račun, ki ga je izdala toženka, po ugotovitvi sodišča prve stopnje vsebuje garancijsko zavezo). V primeru kršitve poslovnih obveznosti pa velja domneva, da vzrok za kršitev obveznosti izvira iz dolžnikove sfere. To domnevo pa lahko prodajalec ovrže tako, da dokaže, da vzrok za okvaro ne izvira iz njegove sfere, torej da vzrok za okvaro niso lastnosti stvari same, kar pa v tem primeru toženi stranki ni uspelo dokazati, niti konkretno zatrjevati.

29.V nadaljevanju pritožnica očita še, da je sodišče prve stopnje napačno odločilo tudi po višini, saj tožnica svoji zavarovanki ne bi smela plačati stroškov najema nadomestnega vozila v višini 305,00 EUR ter povračila stroška servisa polnjenja gasilskega aparata v višini 24,63 EUR. S tožničinim plačilom teh dveh stroškov ni prišlo do subrogacije, ker ti dve plačili nista temeljili na sklenjenem zavarovanju Splošnega avtomobilskega kaska

30.Prvi odstavek 963. člena OZ določa, da z izplačilom odškodnine iz zavarovanja preidejo do višine izplačane zavarovalnine po samem zakonu na zavarovalnico vse zavarovančeve pravice nasproti tistemu, ki je kakorkoli odgovoren za škodo. Pri subrogaciji ima zavarovalnica le "posredni" zahtevek in to le v obsegu, v katerem ima zavarovanec po pravilih odškodninskega prava pravico zahtevati povrnitev določene škode od tistega, ki mu je povzročil to škodo. Zavarovalnica vstopi v pravice zavarovanca po sili zakona in ima le toliko pravic kot zavarovanec. Iz teorije izhaja, da mora za uspešno subrogacijo zavarovalnica dokazati, da je izplačala zavarovalnino (oziroma odškodnino) na podlagi zavarovalnega primera ter da je tretja oseba zanjo odgovorna. Tretja oseba ne more uspešno ugovarjati, da je zavarovalnica izplačala nekaj, česar po zavarovalni pogodbi ni bila dolžna, če ne bo hkrati uspela ovreči dokazov o svoji odškodninski odgovornosti. Če zavarovanec ne bi prejel plačila od zavarovalnice, bi sam ohranil pravice terjati povračilo škode od odgovorne osebe. Če je ta pravica prešla na zavarovalnico, ni odgovorna oseba nič na slabšem. Poleg tega tožena stranka ne more podajati ugovorov, ki se nanašajo na pogodbeno razmerje med tožečo stranko (zavarovalnico) in njeno zavarovanko. V konkretnem primeru zato tožena stranka proti tožeči stranki nima ugovorov v smeri ali so bili po zavarovalni pogodbi med tožnico in njeno zavarovanko podani pogoji za plačilo stroškov nadomestnega vozila in servisa gasilnega aparata. Tožnica je s predloženimi računi in potrdili o njihovem plačilu izkazala, da je plačala navedena zneska in temu toženka pritožbeno ne ugovarja.

31.Pritožbeno sodišče se je izreklo le o razlogih, ki so bili bistveni za odločitev (prvi odstavek 360. člena).

Sklepno

32.Pritožba tožene stranke glede na navedeno ni utemeljena in ker pritožbeno sodišče obenem ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), jo je zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

33.Odločitev o pritožbenih stroških temelji na drugem odstavku 165. člena v zvezi z drugim odstavkom 154. člena ZPP. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato mora plačati tožeči stranki njene stroške pritožbenega postopka. Sodišče prizna le tiste stroške, ki so potrebni za pravdo (155. člen ZPP) in sicer: odgovor na pritožbo 625 točk (tarifna številka 22/1 OT), materialni stroški v višini 2% točk (tretji odstavek 11. člena OT), 22 % DDV, kar skupaj znaša 466,65 EUR, ki jih mora tožena stranka tožeči plačati v roku 15 dni po prejemu te sodne odločbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi po poteku tega roka dalje do plačila.

-------------------------------

1Čeprav je bil dejanski imetnik vozila fizična oseba B., ki je vozilo kupil na podlagi leasing pogodbe s A., d. o. o. in je bil tudi zavarovalec po zavarovalni pogodbi, iz katere izhaja subrogacija tožnice.

2Kar izhaja iz računa, ki ga je izdala zavarovanki tožnice (priloga A3).

3Pavšak, N. Komentar 481.člen Obligacijskega zakonika, poglavje 1.14.2., E-paket Obligacije z e-komentarjem OZ, Tax-Fin-Lex, 27. 3. 2025.

4Enako, poglavje 1.14.3.1. Splošno.

5Enako, poglavje 1.14.2. Razmerje med ureditvijo v ZVPot in ureditvijo v OZ.

6Enako.

7Pavšak,N. Komentar 481.člen Obligacijskega zakonika, E-paket Obligacije z e-komentarjem OZ, Tax-Fin-Lex, Poglavje 1.14.7., 27. 3. 2025.

8Za refleksno škodo bi šlo, če bi npr. zaradi vžiga avtomobila v garaži tožničine zavarovanke nastala škoda na stvareh v garaži in garaži sami.

9Pavšak, N. Komentar 481.člen Obligacijskega zakonika, E-paket Obligacije z e-komentarjem OZ, Tax-Fin-Lex, poglavje 1.13.8.

10VSL II Cpg 1369/2016, točka 8.

11Pavšak, N. Komentar 481.člen Obligacijskega zakonika, E-paket Obligacije z e-komentarjem OZ, Tax-Fin-Lex.

12Enako, poglavje 1.14.7.

13Enako, poglavje 1.14.5.

14Enako.

15Srše, D. in Veberič, J. Komentar 963. člena Obligacijskega zakonika, E-paket Obligacije z e-komentarjem OZ, Tax-Fin-Lex, poglavje 32.5.2.4. Subrogacija.

16Podobno glej VSK Cpg 454/2015 in VSL II Cp 3610/2009.

Zveza:

Zakon o varstvu potrošnikov (1998) - ZVPot - člen 21, 21c, 21č Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 468, 963

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.