Jedro

Tožnik je ugovarjal zoper odločbo toženke, s katerim je prevedla njegovo plačo zaradi prehoda v nov plačni sistem, določen z Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS), vendar nato po molku organa sodnega varstva v predvidenih rokih (osmi odstavek 100.a člena ZObr) ni uveljavljal. Tako preizkus pravilnosti prevedbe plače tožnika ni predmet tega spora in tožnikov zahtevek na zatrjevani nepravilni prevedbi ne more biti utemeljen.

Na podlagi 44. člena ZDR-1 je delodajalec delavcu dolžan zagotoviti ustrezno plačilo za opravljeno delo.

Izrek

I. Pritožbi tožene stranke se ugodi in se izpodbijani del sodbe spremeni, tako da se v tem delu v celoti na novo glasi: "Tožbeni zahtevek, ki se glasi: "Tožena stranka je dolžna tožeči stranki za čas: - od 1. 9. 2013 do 30. 11. 2015 obračunati razliko med vsakokratno obračunano osnovno bruto plačo 35. plačnega razreda in osnovno bruto plačo 40. plačnega razreda ter po odvodu davkov in prispevkov tožeči stranki izplačati pripadajoče neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi (za plače od vključno septembra 2015 dalje) od 6. dne v mesecu za pretekli mesec do plačila; - od 1. 12. 2015 do 30. 11. 2018 obračunati razliko med vsakokratno obračunano osnovno bruto plačo 36. plačnega razreda in osnovno bruto plačo 41. plačnega razreda ter po odvodu davkov in prispevkov tožeči stranki izplačati pripadajoče neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. dne v mesecu za pretekli mesec do plačila; - od 1. 12. 2018 do 31. 12. 2018 obračunati razliko med vsakokratno obračunano osnovno bruto plačo 37. plačnega razreda in osnovno bruto plačo 42. plačnega razreda ter po odvodu davkov in prispevkov tožeči stranki izplačati pripadajoče neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. dne v mesecu za pretekli mesec do plačila; - od 1. 1. 2019 do 28. 2. 2019 obračunati razliko med vsakokratno obračunano osnovno bruto plačo 38. plačnega razreda in osnovno bruto plačo 43. plačnega razreda ter po odvodu davkov in prispevkov tožeči stranki izplačati pripadajoče neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. dne v mesecu za pretekli mesec do plačila.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki iz naslova dodatka za stalnost za čas: - od 1. 9. 2013 do 30. 11. 2015 obračunati razliko med vsakokratnim obračunanim dodatkom za stalnost od vsakokratne obračunane osnovne bruto plače 35. plačnega razreda ter dodatkom za stalnost od osnovne bruto plače 40. plačnega razreda ter po odvodu davkov in prispevkov tožeči stranki izplačati razliko z zamudnimi obrestmi (za dodatek od vključno septembra 2015 dalje) od 6. dne v mesecu za pretekli mesec do plačila; - od 1. 12. 2015 do 30. 11. 2018 obračunati razliko med vsakokratnim obračunanim dodatkom za stalnost od vsakokratne obračunane osnovne bruto plače 36. plačnega razreda ter dodatkom za stalnost od osnovne bruto plače 41. plačnega razreda ter po odvodu davkov in prispevkov tožeči stranki izplačati razliko z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. dne v mesecu za pretekli mesec do plačila; - od 1. 12. 2018 do 31. 12. 2018 obračunati razliko med vsakokratnim obračunanim dodatkom za stalnost od vsakokratne obračunane osnovne bruto plače 37. plačnega razreda ter dodatkom za stalnost od osnovne bruto plače 42. plačnega razreda ter po odvodu davkov in prispevkov tožeči stranki izplačati razliko z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. dne v mesecu za pretekli mesec do plačila; - od 1. 1. 2019 do 28. 2. 2019 obračunati razliko med vsakokratnim obračunanim dodatkom za stalnost od vsakokratne obračunane osnovne bruto plače 38. plačnega razreda ter dodatkom za stalnost od osnovne bruto plače 43. plačnega razreda ter po odvodu davkov in prispevkov tožeči stranki izplačati razliko z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. dne v mesecu za pretekli mesec do plačila.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki iz naslova dodatka za delovno dobo za čas: - od 1. 9. 2013 do 30. 11. 2015 obračunati razliko med vsakokratnim obračunanim dodatkom za delovno dobo od vsakokratne obračunane osnovne bruto plače 35. plačnega razreda ter dodatkom za delovno dobo od osnovne bruto plače 40. plačnega razreda ter po odvodu davkov in prispevkov tožeči stranki izplačati razliko z zakonskimi zamudnimi obrestmi (za dodatek od vključno septembra 2015 dalje) od 6. dne v mesecu za pretekli mesec do plačila; - od 1. 12. 2015 do 30. 11. 2018 obračunati razliko med vsakokratnim obračunanim dodatkom za delovno dobo od vsakokratne obračunane osnovne bruto plače 36. plačnega razreda ter dodatkom za delovno dobo od osnovne bruto plače 41. plačnega razreda ter po odvodu pripadajočih davkov in prispevkov tožeči stranki izplačati razliko z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. dne v mesecu za pretekli mesec do plačila; - od 1. 12. 2018 do 31. 12. 2018 obračunati razliko med vsakokratnim obračunanim dodatkom za delovno dobo od vsakokratne obračunane osnovne bruto plače 37. plačnega razreda ter dodatkom za delovno dobo od osnovne bruto plače 42. plačnega razreda ter po odvodu davkov in prispevkov tožeči stranki izplačati razliko z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. dne v mesecu za pretekli mesec do plačila; - od 1. 1. 2019 do 28. 2. 2019 obračunati razliko med vsakokratnim obračunanim dodatkom za delovno dobo od vsakokratne obračunane osnovne bruto plače 38. plačnega razreda ter dodatkom za delovno dobo od osnovne bruto plače 43. plačnega razreda ter po odvodu davkov in prispevkov tožeči stranki izplačati razliko z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. dne v mesecu za pretekli mesec do plačila." se zavrne.

- Tožeča stranka je dolžna toženi stranki plačati pravdne stroške v višini 1.490,70 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila, v roku 15 dni, pod izvršbo."

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki plačati pritožbene stroške v višini 306,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila, v roku 15 dni, svoje stroške odgovora na pritožbo pa krije sama.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je toženki naložilo, da tožniku za čas od 1. 9. 2013 do 30. 11. 2015 obračuna razliko med obračunano osnovno bruto plačo 35. plačnega razreda in dolgovano osnovno bruto plačo 40. plačnega razreda ter mu po odvodu davkov in prispevkov izplača neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi za zneske od septembra 2015 dalje od 6. dne v mesecu za pretekli mesec do plačila; obrestni zahtevek za razlike od septembra 2013 do avgusta 2015 je zavrnilo; za čas od 1. 12. 2015 do 30. 11. 2018 obračuna razliko med obračunano osnovno bruto plačo 36. plačnega razreda in dolgovano osnovno bruto plačo 41. plačnega razreda ter mu po odvodu davkov in prispevkov izplača neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. dne v mesecu za pretekli mesec do plačila; za čas od 1. 12. 2018 do 31. 12. 2018 obračuna razliko med obračunano osnovno bruto plačo 37. plačnega razreda in dolgovano osnovno bruto plačo 42. plačnega razreda ter mu po odvodu davkov in prispevkov izplača neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. dne v mesecu za pretekli mesec do plačila; za čas od 1. 1. 2019 do 28. 2. 2019 obračuna razliko med obračunano osnovno bruto plačo 38. plačnega razreda in dolgovano osnovno bruto plačo 43. plačnega razreda ter mu po odvodu davkov in prispevkov izplača neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. dne v mesecu za pretekli mesec do plačila (točka I izreka). Naložilo ji je, da tožniku iz naslova dodatka za stalnost za čas od 1. 9. 2013 do 30. 11. 2015 obračuna razliko med obračunanim dodatkom za stalnost od vsakokratne obračunane osnovne bruto plače 35. plačnega razreda in dolgovanim dodatkom za stalnost od osnovne bruto plače 40. plačnega razreda ter mu po odvodu davkov in prispevkov izplača razliko z zakonskimi zamudnimi obrestmi za zneske od septembra 2015 dalje od 6. dne v mesecu za pretekli mesec do plačila; obrestni zahtevek za razlike od septembra 2013 do avgusta 2015 je zavrnilo; za čas od 1. 12. 2015 do 30. 11. 2018 obračuna razliko med obračunanim dodatkom za stalnost od vsakokratne obračunane osnovne bruto plače 36. plačnega razreda in dolgovanim dodatkom za stalnost od osnovne bruto plače 41. plačnega razreda ter mu po odvodu davkov in prispevkov izplača razliko z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. dne v mesecu za pretekli mesec do plačila; za čas od 1. 12. 2018 do 31. 12. 2018 obračuna razliko med obračunanim dodatkom za stalnost od vsakokratne obračunane osnovne bruto plače 37. plačnega razreda in dolgovanim dodatkom za stalnost od osnovne bruto plače 42. plačnega razreda ter mu po odvodu davkov in prispevkov izplača razliko z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. dne v mesecu za pretekli mesec do plačila; za čas od 1. 1. 2019 do 28. 2. 2019 obračuna razliko med obračunanim dodatkom za stalnost od vsakokratne obračunane osnovne bruto plače 38. plačnega razreda in dolgovanim dodatkom za stalnost od osnovne bruto plače 43. plačnega razreda ter mu po odvodu davkov in prispevkov izplača razliko z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. dne v mesecu za pretekli mesec do plačila (točka II izreka). Naložilo ji je, da tožniku iz naslova dodatka za delovno dobo za čas od 1. 9. 2013 do 30. 11. 2015 obračuna razliko med obračunanim dodatkom za delovno dobo od vsakokratne obračunane osnovne bruto plače 35. plačnega razreda in dolgovanim dodatkom za delovno dobo od osnovne bruto plače 40. plačnega razreda ter mu po odvodu davkov in prispevkov izplača razliko z zakonskimi zamudnimi obrestmi za zneske od septembra 2015 dalje od 6. dne v mesecu za pretekli mesec do plačila; obrestni zahtevek za razlike od septembra 2013 do avgusta 2015 je zavrnilo; za čas od 1. 12. 2015 do 30. 11. 2018 obračuna razliko med obračunanim dodatkom za delovno dobo od vsakokratne obračunane osnovne bruto plače 36. plačnega razreda in dolgovanim dodatkom za delovno dobo od osnovne bruto plače 41. plačnega razreda ter mu po odvodu davkov in prispevkov izplača razliko z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. dne v mesecu za pretekli mesec do plačila; za čas od 1. 12. 2018 do 31. 12. 2018 obračuna razliko med obračunanim dodatkom za delovno dobo od vsakokratne obračunane osnovne bruto plače 37. plačnega razreda in dolgovanim dodatkom za delovno dobo od osnovne bruto plače 42. plačnega razreda ter mu po odvodu davkov in prispevkov izplača razliko z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. dne v mesecu za pretekli mesec do plačila; za čas od 1. 1. 2019 do 28. 2. 2019 obračuna razliko med obračunanim dodatkom za delovno dobo od vsakokratne obračunane osnovne bruto plače 38. plačnega razreda in dolgovanim dodatkom za delovno dobo od osnovne bruto plače 43. plačnega razreda ter mu po odvodu davkov in prispevkov izplača razliko z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. dne v mesecu za pretekli mesec do plačila (točka III izreka). Zahtevek, da se razveljavi sklep toženke št. ... z dne 30. 5. 2018 v 1., 3. in 4. točki izreka in da je toženka dolžna tožniku plačati stroške predsodnega postopka v višini 167,99 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 6. 2018 do plačila, je zavrnilo (točka IV izreka). Odločilo je, da je dolžna toženka tožniku plačati pravdne stroške v višini 1.722,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude (točka V izreka).

2. Zoper ugodilni del navedene sodbe in zoper odločitev o pravdnih stroških se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje toženka. Navaja, da je pred sodiščem prve stopnje pritrdila navedbam tožnika o dolžnostih, na katere je bil razporejen, in izčrpno pojasnila, kako je bila tožnikova plača prevedena v letu 2008 in da zaradi razporeditve na dolžnost v višji tarifni skupini v letu 2009 ni prenesel že doseženih (štirih) napredovanj. Tožnik je od leta 2009 razporejen na dolžnost častnik kontrole ZrP poveljnik voda radarski častnik, za katero je določen osnovni 35. plačni razred. Tožnik ima plačo tega osnovnega plačnega razreda, pri čemer je njegova plača nižja v primerjavi s plačami sodelavcem zaradi napredovanj. Sodišče prve stopnje je nejasno pojasnilo, da tožnik opravlja delo dolžnosti, na katero je razporejen, to je dolžnosti častnik kontrole ZrP za radarsko tehniko in LMS, poleg tega pa tudi nekaj več dela. Vse to delo je delo te dolžnosti. Nejasno je ugotovilo, da bi morala toženka tožniku določiti plačo po osnovnem 35. plačnem razredu, saj je tožnik do takšne plače upravičen. Razlika v plači, ki jo je tožniku prisodilo, je lahko le posledica priznavanja napredovanj, kar pa ni pravilno, saj je tožnik napredovanja dosegel na dolžnosti v nižjem tarifnem razredu. Neutemeljeno je odločalo o davkih in prispevkih. Zaradi zmotne odločitve o utemeljenosti zahtevka je napačna odločitev o pravdnih stroških. Toženka pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani del sodbe spremeni in zahtevek zavrne, vključno s stroškovno posledico. Uveljavlja povrnitev stroškov pritožbe.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo prereka toženkine pritožbene navedbe. Navaja, da je zahtevek utemeljil na dejansko opravljenem (višje vrednotenem) delu. Skladno z zakonskimi določbami je upravičen do plačila za delo, kot ga dejansko opravlja. V vtoževanem obdobju je opravljal delo, ki presega delo na dolžnosti častnik kontrole ZrP poveljnik voda radarski častnik, zato je upravičen najmanj do osnovne plače, določene za to dolžnost in za naziv nadporočnik kontrolor ZrP. Tega toženka ni upoštevala, saj mu je priznala plačo nižjega osnovnega plačnega razreda, ki za dolžnost, na katero je bil tožnik razporejen, sploh ni predvidena. Tožnik je razporejen na častniško dolžnost od leta 2009 dalje, ko je zaključil šolanje za častnika, že prej je opravljal enaka dela, zaradi česar je upravičen do prenosa napredovanj, ki jih je dosegel pred tem. Tako je sodišče prve stopnje osnovnemu 35. plačnemu razredu pravilno prištelo šest oziroma sedem napredovanj. Neživljenjsko je, da bi bil tožnik po petindvajsetih letih dela upravičen le do dveh oziroma treh napredovanj. Tožnik pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo toženke zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje. Uveljavlja povrnitev stroškov odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov. Po uradni dolžnosti je na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) pazilo na absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo navedenih absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, je pa na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje zmotno uporabilo materialno pravo.

6. Tožnik je zahtevek, kot ga uveljavlja v tem sporu, utemeljil tako na opravljanju dejanskega (višje vrednotenega) dela kot na neupoštevanju doseženih napredovanj (oziroma že napačni prevedbi plače). Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, je tožnik ugovarjal zoper odločbo toženke, s katerim je prevedla njegovo plačo zaradi prehoda v nov plačni sistem, določen z Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS; Ur. l. RS, št. 56/02 in nadalj.), vendar nato po molku organa sodnega varstva v predvidenih rokih (osmi odstavek 100.a člena Zakona o obrambi - ZObr; Ur. l. RS, št. 82/94 in nadalj.) ni uveljavljal. Tako preizkus pravilnosti prevedbe plače tožnika ni predmet tega spora in tožnikov zahtevek na zatrjevani nepravilni prevedbi ne more biti utemeljen.

7. Nadalje je sodišče prve stopnje zahtevek pravilno presojalo po dejanskem delu, pri čemer je pravilno utemeljilo, da je na podlagi 44. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1; Ur. l. RS, št. 56/02 in nadalj.) delodajalec delavcu dolžan zagotoviti ustrezno plačilo za opravljeno delo. Na podlagi pravilne ocene izvedenih dokazov, predvsem izpovedi tožnika in prič A.A. ter B.B., je ugotovilo, da tožnik ne opravlja le dela delovnega mesta, za katerega je določen osnovni plačni razred nižji od 35, temveč še precej drugih nalog, ki so odgovorne in zahtevajo specifična znanja. Ugotovilo je, vsaj tako je navedlo, da tožnik opravlja delo višje vrednotene dolžnosti, pri čemer je to dolžnost opredelilo kot dolžnost častnik kontrole ZrP za radarsko tehniko in LMS. Na to dolžnost pa je tožnik že razporejen, kot sam navaja tako pred sodiščem prve stopnje in v odgovoru na pritožbo (da bi opravljal delo katere druge višje vrednotene dolžnosti, tožnik sploh ne zatrjuje).

8. Za dolžnost častnik kontrole ZrP za radarsko tehniko in LMS je določen osnovni 35. plačni razred, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, nato pa zmotno tožniku poleg tega osnovnega plačnega razreda (ki ga tožnik tako ali tako že ima) priznalo vsa napredovanja, ki jih je dosegel pri toženki. V tem delu je zmotno uporabilo materialno pravo, ker posredno pri svoji presoji ni upoštevalo določbe prvega odstavka 19. člena ZSPJS, po kateri se javni uslužbenec ob premestitvi na drugo delovno mesto oziroma imenovanju v naziv ali višji naziv uvrsti v plačni razred, v katerega je uvrščeno delovno mesto, na katerega je bil premeščen, oziroma v plačni razred, v katerega je uvrščen naziv, v katerega je imenovan. Skladno s to določbo je bil tožniku v letu 2009, ko je bil razporejen na dolžnost častnik kontrole ZrP poveljnik voda radarski častnik, določen osnovni 35. plačni razred, brez upoštevanja napredovanj, ki jih je dosegel na nižji dolžnosti, na katero je bil razporejen pred tem. Ni nobene podlage, da bi se ta (štiri) napredovanja dodala k napredovanjem, ki jih je tožnik nato dosegel v letu 2015 in 2018. To pomeni, da je zmotna presoja sodišča prve stopnje, da se k osnovnemu 35. plačnem razredu, ki ga ima tožnik, dodajo vsa napredovanja, tako da doseže sledeče plačne razrede: za čas od 1. 9. 2013 do 30. 11. 2015 40. plačni razred, od 1. 12. 2015 do 30. 11. 2018 41. plačni razred, od 1. 12. 2018 do 31. 12. 2018 42. plačni razred in od 1. 1. 2019 zaradi spremembe osnovnega plačnega razreda 43. plačni razred.

9. Pritožbeno sodišče je pritožbi toženke ugodilo in na podlagi 5. alineje 358. člena ZPP spremenilo izpodbijani del sodbe, tako da je zahtevek v celoti zavrnilo (ob pravilnem stališču, da se k tožnikovi plači ne morejo dodati napredovanja, pridobljena v času razporeditve na nižjo formacijsko dolžnost). Zaradi spremenjenega uspeha v postopku je spremenilo odločitev sodišča prve stopnje o pravdnih stroških.

10. O stroških postopka pred sodiščem prve stopnje je pritožbeno sodišče odločalo na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP (načelo uspeha v postopku) in prvega odstavka 155. člena ZPP (priznanje za pravdo potrebnih stroškov). Toženki, ki je v postopku uspela, je po Odvetniški tarifi (OT; Ur. l. RS, št. 2/2015 in nadalj.) in ob upoštevanju vrednosti spornega predmeta 9.000,00 EUR, kot jo je navedel tožnik, priznalo: 400 točk za sestavo odgovora na tožbo, 4 krat 300 točk za štiri pripravljalne vloge, 400 točk za pristop na prvi narok za glavno obravnavo, 2 krat 200 točk za dva nadaljnja naroka, 50 točk urnine (ne pa stroškov za odsotnost iz pisarne, ker ti po OT niso upravičeni) in 34,5 točk materialnih stroškov (2 % do 1.000 točk, nato 1 %), skupaj 2.484,5 točk ali 1.490,70 EUR.

11. Tožnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, ker v pritožbenem postopku ni uspel (drugi odstavek 165. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Toženki, ki je v pritožbenem postopku uspela, je po načelu uspeha v postopku (prvi odstavek 154. člena ZPP) dolžan plačati za pravdo potrebne stroške (prvi odstavek 155. člena ZPP) po OT, kot jih je toženka utemeljeno priglasila, in sicer 500 točk za sestavo pritožbe, povišano za 2 % materialnih stroškov, kar skupaj znaša 510 točk ali 306,00 EUR.