Jedro

Vprašanje obstoja pogoja iz prve alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ (nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena) za izdajo ureditvene začasne odredbe ni aktualno. Cilj ureditvene začasne odredbe je namreč začasna ureditev spornega pravnega razmerja, navedena določba pa je namenjena izključno zavarovanju (prisilne) izpolnitve.

Nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda nastane, če je oviran edini dostop do hiše, torej ne tudi v primeru, ko je oviran zgolj eden od možnih dostopov.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke (tožnika) za izdajo začasne odredbe, po kateri: so dolžnik A. A. ter njegovi otroci in delavci dolžni po prejemu sklepa o začasni odredbi prenehati na kakršenkoli način vznemirjati in onemogočati upniku in njegovim najemnikom hiše X. 1, ..., uporabo služnostne poti po parc. št. 163/1, k. o. ..., zlasti se jim prepoveduje ustavljati in parkirati na služnosti poti traktorje, kombije in druge delovne stroje ter osebna vozila; se jim prepoveduje tudi nasipati in postavljati razne materiale ter težke kamnito-betonske bloke na služnostno pot, že postavljene materiale ter težke kamnito-betonske bloke pa je dolžnik dolžan v enem dnevu po prejemu začasne odredbe s služnostne poti odstraniti; se dolžniku izreče denarna kazen v višini 5.000 EUR, za primer, če bi ravnal v nasprotju z nalogom iz začasne odredbe, v primeru ravnanja v nasprotju s prepovedjo pa sodišče na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni opravi izvršbo in hkrati izda nov sklep, z višjo kaznijo za primer, če bi dolžnik ponovno kršil nalog oziroma prepoved iz začasne odredbe, z veljavnostjo začasne odredbe do izteka roka 30 dni po pravnomočnosti sodbe v pravdnem postopku P 133/2022 Okrajnega sodišča v Kranju, ugovor zoper začasno odredbo pa ne zadrži njene izvršitve (I. točka izreka). Odločitev o stroških postopka je sodišče pridržalo za končno odločbo (II. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da višje sodišče izpodbijani sklep spremeni ter predlogu za izdajo začasne odredbe stroškovno ugodi, podrejeno, da sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Sodišče je pri svoji presoji spregledalo, da je bistvo regulacijske začasne odredbe tudi v varovanju obstoječega stanja in da se z njo do dokončne rešitve v sodnem postopku uredi sporno pravno razmerje. Tožnik je prepričan, da je z navedbami v tožbi in v njej predloženimi dokazi ter s prvo pripravljalno vlogo z dne 9. 11. 2022, vključno z dokazi v zadevi P 133/2022, dokazal, da zatrjevana priposestvovana služnostna pravica poti na parc. št. 163/1 k. o. ... obstaja in jo je treba vpisati v zemljiško knjigo v breme vsakokratnega lastnika. S tem je dokazal prvi pogoj po določilu prvega odstavka 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve, vendar se sodišče prve stopnje z vprašanjem, ali terjatev obstoji in ali jo je upnik verjetno izkazal, ni ukvarjalo.

Sodišče se je v glavnem ukvarjalo z vprašanjem, ali obstajata predpostavki iz druge in tretje alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, spregledalo pa je predpostavko iz prve alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ ter, da zadošča, da je izpolnjena ena izmed predpostavk. Tožnik je namreč zatrjeval tudi obstoj predpostavke iz prve alineje, da obstaja nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena z ravnanji toženca in njegove žene.1 V 7. točki izpodbijanega sklepa je sodišče izrecno navedlo, da naj bi tožnik kot pogoj za izdajo začasne odredbe zatrjeval samo obstoj predpostavke iz druge alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, ne pa tudi iz prve alineje. Zato je sodišče dejansko stanje v nadaljevanju zmotno in nepopolno ugotovilo. Glede predpostavke iz prve alineje izpodbijani sklep sploh nima razlogov in na trditev iz predloga za izdajo začasne odredbe ne odgovarja, zato je podana tudi kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Sodišče je v 9. točki obrazložitve s stopnjo verjetnosti zaključilo, da služnostna pot čez parc. št. 163/1 k. o. ... ne predstavlja edinega dostopa do hiše in pomožnega objekta tožnika na naslovu X. 1, kar ni res. Na dvorišču navedene hiše je postavljen pomožni objekt - kurnik, ki je zagrajen, zato dostop na način, kot ga z veliko verjetnostjo ugotavlja sodišče prve stopnje, ni mogoč, to je razvidno tudi iz priloženih fotografij. Poleg tega v hiši X. 1 živi tudi najemnik, ki je imel do onemogočanja uporabe služnostne poti dostop z avtom po služnostni poti na regionalno cesto B. - C., vse to je sodišče spregledalo. Napačna je tudi pripomba sodišča v 15. točki obrazložitve, da stvarna služnost poti ni odvisna od morebitnih več dostopov, saj glede na trenutno stanje obstaja samo dostop do nepremičnine z vzhodne strani po zatrjevani služnostni poti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu obsežno obrazložilo materialnopravno podlago za izdajo ureditvene oziroma regulacijske začasne odredbe, kakršno je predlagal tožnik v tej pravdni zadevi. Tožnik sicer utemeljeno navaja, da je bistvo regulacijske odredbe v varovanju obstoječega stanja ter se z njo do dokončne rešitve v sodnem postopku (začasno) uredi pravno razmerje, vendar pa se takšna začasna odredba izda le, kadar so zanjo izpolnjeni kumulativno določeni pogoji.

5. Sodišče prve stopnje je v 6. točki obrazložitve pravilno navedlo, da vprašanje obstoja pogoja iz prve alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ (nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena) za izdajo regulacijske začasne odredbe ni aktualno. Razlaga besedila prve alineje: „nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena“, nam namreč pove, da ta predpostavka za ureditveno začasno odredbo ne velja. Cilj ureditvene začasne odredbe je začasna ureditev spornega pravnega razmerja, navedena prva alineja pa je namenjena izključno zavarovanju (prisilne) izpolnitve.2 Ker je sodišče (pravilno) navedlo, da ta alineja za izdajo regulacijske začasne odredbe ni aktualna oziroma ne pride v poštev, se je do trditev tožnika ustrezno opredelilo in so njegove navedbe, da je trditve v zvezi s to predpostavko spregledalo, neutemeljene.3 Glede na že obrazloženo, pa je neutemeljena tudi navedba, da sklep o tem nima razlogov in da je podana absolutno bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

6. Glede zatrjevane in relevantne predpostavke za izdajo regulacijske začasne odredbe iz druge alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, tj., da je začasna odredba potrebna zaradi preprečitve uporabe sile ali nastanka težko nadomestljive škode, pa je sodišče prve stopnje med drugim ugotovilo, da tožnik v predlogu za izdajo začasne odredbe in prejšnjih vlogah v postopku ni trdil, da sporna pot predstavlja edini dostop do hiše X. 1 na parc. št. 164/1 k. o. ... in pomožnega objekta na parc. št. 163/2 k. o. ... z državne ceste D. - C. Ker torej ustreznih trditev ni podal, česar predloženi dokazi ne morejo nadomestiti, je že iz tega razloga sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožnik trditvenega bremena ni zmogel in nevarnosti nastanka težko nadomestljive škode tožnik ni izkazal. Škoda, ki ni nadomestljiva (oziroma je težko nadomestljiva), namreč v skladu s sodno prakso nastane, če zaradi ovire ni mogoč dostop do hiše, torej če je oviran edini dostop do hiše. Z oviranjem dostopa, tako da mora upnik uporabljati drugo pot, pa lahko upniku škoda nastaja, vendar, kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje, ta ni take narave, da bi bila nenadomestljiva (oziroma težko nadomestljiva).

7. Sodišče prve stopnje je le dodatno na podlagi trditev iz vlog tožnika zaključilo, da obstaja tudi povezava med parc. št. 163/2, parc. št. 164/1 in državno cestno preko parc. št. 165 in 168 (po katerih ima tožnik dostop do svoje hiše, prvotno pa je šlo za dostop za potrebe kmetijstva njegovih staršev), ki je tlakovana ter zadosti široka, da omogoča dostop z vozilom, tako da (zatrjevana) služnostna pot čez parc. št. 163/1 k. o. ... ne predstavlja edinega dostopa do sporne hiše in pomožnega objekta tožnika. Tožnik te dodatne zaključke sodišča v pritožbi izpodbija (ne izpodbija pa zaključka sodišča prve stopnje, da ni trdil, da sporna pot predstavlja edini dostop do hiše X. 1 in pomožnega objekta). Ker njegove trditve, da je na dvorišču hiše X. 1 sedaj postavljen pomožni objekt - kurnik, ki je zagrajen in zato dostop na način, kot ga z veliko verjetnostjo ugotavlja sodišče prve stopnje, ni mogoč, predstavljajo nedopustne pritožbene novote, saj jih ni podal pravočasno v postopku pred sodiščem prve stopnje, jih sodišče druge stopnje ne more upoštevati (prvi odstavek 337. člena ZPP). Tudi trditev, da obstaja samo dostop do nepremičnine z vzhodne strani po zatrjevani služnosti poti, je nedopustna pritožbena novota, zato tožnik neutemeljeno nasprotuje tudi pripombi sodišča v 15. točki odločitve, da stvarna služnost poti ni odvisna od morebitnih več dostopov do nepremičnine.

8. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožnik zatrjevane in relevantne predpostavke po drugem odstavku 272. členu ZIZ ni verjetno izkazal, za izdajo začasne odredbe pa morata biti kumulativno izpolnjena oba pogoja, torej pogoj iz prvega odstavka (verjetnost obstoja terjatve oziroma, da bo upniku terjatev zoper dolžnika oziroma toženca nastala) ter relevanten pogoj iz drugega odstavka 272. člena ZIZ, se sodišču prve stopnje z verjetnostjo obstoja terjatve ni bilo treba ukvarjati. Odločitev o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe je tako pravilna.

9. Glede na navedeno in ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

10. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 154. členom ZPP).

1 Kot navaja tožnik, se glede toženčeve žene postopek vodi ločeno pod opr. št. Z 77/2022, pri Okrajnem sodišču v Kranju. 2 Glej I. Strnad, Predpostavke ureditvenih začasnih odredb, Pravna praksa 6-7/2021 z dne 18. 2. 2021, str. 14. 3 Sicer je tožnik to predpostavko zatrjeval le pavšalno.