Jedro

Pritožbeno sodišče se v celoti pridružuje materialnopravnemu zaključku sodišča prve stopnje, da prejšnja zakonska ureditev tega področja (vključno z Odredbo) ne velja več, oziroma teh pravnih pravil v konkretnem primeru ni mogoče uporabljati, ker je zdajšnja zakonska ureditev tega področja popolnoma jasna, nedvoumna in celovita, upoštevaje ob tem, da upraviteljica v konkretni zadevi pravice do nagrade po prejšnji ureditvi niti ni mogla še pridobiti, ker stečajni postopek tedaj še ni bil v fazi zaključka (83. čl. ZFPPSL).

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve ugotovilo, da upraviteljica K. Z. opravlja funkcijo kot svoj poklic v pravno organizacijski obliki F. d.o.o., nakar ji je za delo, opravljeno od začetka stečaja do sedaj, odmerilo nagrado oziroma nadomestilo brez DDV v višini 49.887,92 EUR, ki z 20% DDV (9.977,58 EUR) znaša skupaj 59.865,50 EUR. Poleg tega je sodišče prve stopnje še odločilo, da ima upraviteljica pravico do plačila 90 % zneska tega nadomestila s tem, da je pri plačilu potrebno upoštevati, da ji je bila do sedaj skupaj z DDV že izplačana nagrada oziroma nadomestilo v višini 11.879,23 EUR; o plačilu zadnjih 10% priznanega zneska pa bo sodišče odločalo po prejemu končnega obračuna.

Zoper ta sklep se zaradi zmotne uporabe materialnega prava pritožil uvodoma navedeni upnik po svojem zakonitem zastopniku in predlagal sodišču druge stopnje, da izpodbijani sklep spremeni tako, da bo pravilno uporabljeno materialno pravo, podrejeno pa, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, ker je stečajni upraviteljici odmerilo nagrado po določbi 34. čl. novele A Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) in relevantnih določbah Pravilnika o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (Pravilnik). V konkretni zadevi je namreč stečajna upraviteljica pretežni del svojih opravil izvedla pred 13.6.2009, ko je začela veljati novela A ZFPPIPP (razen dveh zadnjih tromesečnih poročil). Do 12.6.2009 bi moralo zato sodišče upraviteljici odmeriti nagrado na podlagi določb Odredbe o merilih za določanje nagrad stečajnim upraviteljem, upraviteljem prisilne poravnave in likvidacijskim upraviteljem (Odredba), šele po tem datumu bi se nagrada lahko odmerjala po določbah Pravilnika, saj se določbe tega pravnega akta ne morejo uporabljati retroaktivno za opravila, ki so bila opravljena pred 13.6.2009. Pri tem bo potrebno upoštevati tudi obseg opravljenega dela v posameznem obdobju v primerjavi z obsegom celotnega dela (smiselna uporaba določb odredbe o nagradi upravitelja, ki mu je funkcija prenehala pred zaključkom stečaja). Retroaktivna uporaba Pravilnika je tudi v nasprotju z določbo 493. čl. ZFPPIPP.

Stečajna upraviteljica je podala odgovor na pritožbo.

Pritožba upnika ni utemeljena.

ZFPPIPP (Uradni list RS, št. 126/2007 z dne 31.12.2007), ki je začel veljati v pretežnem delu 1.10.2008 (čl. 500) je v celoti nadomestil ureditev v Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL), pri čemer je v okviru prehodnih določb v 10. poglavju uredil prehodne določbe za postopke, ki že potekajo. Zakonodajalec je v določbi 495. čl. predpisal, da se v stečajnih postopkih, ki so se začeli pred 1.10.2008, po tem datumu uporabljajo nekatere določbe novega zakona, med drugimi tudi določbe od 97. do 105. čl. ZFPPIPP. Iz tega izhaja, da v stečajnem postopku (čeprav se je začel pred 1.10.2008) nagrada upravitelja vključuje nadomestilo za izdelavo otvoritvenega poročila, nadomestilo za preizkus terjatev in nadomestilo za unovčenje stečajne mase in razdelitev splošne ali posebne stečajne mase (četrti odstavek 103. čl. ZFPPIPP), pri čemer se posamezna nadomestila plačujejo v dveh delih. Upravitelj pridobi namreč pravico do prvega dela posameznega nadomestila v višini 90% tega nadomestila, ko opravi vsa dejanja v zvezi s posamezno vrsto naloge, pravico do drugega dela vseh nadomestil v višini 10% pa pridobi, ko opravi vse naloge v stečajnem postopku in sodišču predloži končno poročilo (prvi in drugi odstavek 104. čl. ZFPPIPP). Podrobnejša pravila o odmeri nagrade upravitelja pa se določijo s tarifo iz 2. tč. 114. čl. ZFPPIPP. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-A, Uradni list RS, št. 40/2009 z dne 29.5.2009) pa je v 34. čl. še dodatno predpisal, da se za odmero nagrade in stroškov upravitelja v postopku zaradi insolventnosti, ki se je začel pred 1.10.2008, uporablja predpis iz 2. in 3. tč. 114. čl. tega zakona, torej predpis, ki ga je v konkretnem primeru pri odmeri nagrade stečajni upraviteljici uporabilo tudi sodišče prve stopnje. Ta predpis pa je Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (Uradni list RS, št. 91/2008, 119/2008 in 53/2009).

Takšna zakonska ureditev (čl. 495 ZFPPIPP in čl. 34 ZFPPIPP-A) tega posamičnega področja insolvenčne pravne ureditve (nagrada upraviteljem v postopkih zaradi insolventnosti) po oceni pritožbenega sodišča ni protiustavna, saj Ustava RS, ki v prvem odstavku 155. čl. v načelu prepoveduje povratno veljavo pravnih aktov (zakon in drugi predpisi ne morejo imeti učinka za nazaj), v drugem odstavku istega člena dopušča, da lahko zakon določi, da imajo lahko posamezne njegove določbe učinek za nazaj, če to zahteva javno korist in če se s tem ne posega v pridobljene pravice. Takšnih pravno relevantnih trditev v tej smeri pa obravnavana pritožba stečajnega upnika niti ne zatrjuje, pri čemer iz spisovnih podatkov (zadnji predračun stroškov upraviteljice) celo izhaja, da bi nagrada upraviteljice za ista opravila v stečaju, odmerjena po kriterijih oziroma merilih iz odredbe, verjetno znašala občutno več, kot znaša konkretna nagrada v izpodbijanem sklepu sodišča prve stopnje, ki je bila odmerjena po pozitivnih določbah ZFPPIPP in Pravilnika. Iz teh razlogov se pritožbeno sodišče v celoti pridružuje materialnopravnemu zaključku sodišča prve stopnje, da prejšnja zakonska ureditev tega področja (vključno z Odredbo) ne velja več, oziroma teh pravnih pravil v konkretnem primeru ni mogoče uporabljati, ker je zdajšnja zakonska ureditev tega področja popolnoma jasna, nedvoumna in celovita, upoštevaje ob tem, da upraviteljica v konkretni zadevi pravice do nagrade po prejšnji ureditvi niti ni mogla še pridobiti, ker stečajni postopek tedaj še ni bil v fazi zaključka (83. čl. ZFPPSL). Sicer pa upravitelj pridobi pravico do nagrade takrat, ko stečajni sodnik o njej odloči, oziroma ko jo določi po merilih in kriterijih, ki veljajo na dan odločanja, pri čemer to velja za vsa opravila, tudi za tista, ki jih je upravitelj v stečaju opravil pred uveljavitvijo ZFPPIPP oziroma ZFPPIPP-A. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da obravnavana pritožba drugih pritožbenih razlogov (razen zmotne uporabe materialnega prava v smeri, kot je bila predhodno navedena) ne uveljavlja, pri čemer je sodišče prve stopnje glede na ugotovljena odločilna dejstva pravilno uporabilo materialno pravo. Ob tem je sodišče druge stopnje, ki je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, tudi zaključilo, da sodišče prve stopnje v konkretni zadevi ni zagrešilo nobene bistvene postopkovne kršitve, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. čl. Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 121. čl. ZFPPIPP).

Glede na povedano je pritožbeno sodišče pritožbo upnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.