Jedro

V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe postopka v upravnem sporu (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1 v zvezi z 2. točko prvega odstavka 27. člena ZUS-1), saj je prezrlo, da so bile v postopku pred upravnim organom bistveno kršene določbe ZUP. Revidentu v upravnem postopku ni bila dana možnost udeležbe v postopku in s tem možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe ter tako zavaruje svoje pravice in pravne koristi (3. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). Ker te kršitve niso bile odpravljene niti v pritožbenem upravnem postopku, kljub tožnikovem zatrjevanju okoliščin, ki bi lahko vplivale na drugačno odločitev in kljub temu, da obrazec vloge za odmero komunalnega prispevka, ki ga je izdala Občina ... in ga je revident izpolnil, ne vsebuje rubrike za vpis uveljavljanih vlaganj, se v postopku pred izdajo upravnega akta ni ravnalo po pravilih ZUP in sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage za svojo odločitev v 63. členu ZUS-1.

Izrek

I. Reviziji se ugodi, sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani I U 700/2009-14 z dne 22. 10. 2009 se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo revidentovo tožbo zoper odločbo Občine Škocjan, št. 354-0072/2008-2 z dne 10. 2. 2009, v zvezi s sklepom župana Občine Škocjan, št. 354-0072/2008 z dne 25. 3. 2009. Z navedeno odločbo je prvostopenjski upravni organ v 1. točki izreka revidentu (investitorju) odmeril komunalni prispevek v višini 83.654,60 EUR za gradnjo tam navedenega gospodarskega objekta; v 2. točki izreka je odločil, da je revident dolžan pred izdajo gradbenega dovoljenja plačati komunalni prispevek v enkratnem znesku na tam navedeni račun; v 3. točki izreka je odločil, da se znesek valorizira v skladu z indeksom cen v gradbeništvu, ki ga objavlja Gospodarska zbornica Slovenije, če revident ne bo plačal komunalnega prispevka v 30 dneh po izdaji te odločbe. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da gre v obravnavani zadevi za gradnjo novega gospodarskega objekta, pri čemer bo objekt koristil obstoječe komunalne in prometne priključke. Ker je bil za navedeno območje sprejet program opremljanja, vključno s podlagami za odmero komunalnega prispevka, je bil v tem primeru odmerjen komunalni prispevek v skladu z Odlokom o komunalnem prispevku za območje Gospodarsko tehnološkega centra (GTC) Škocjan (Ur. l. RS, št. 45/2008-UPB, v nadaljevanju Odlok), sprejetim na podlagi Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/2007, v nadaljevanju ZPNačrt). Tožena stranka je revidentovo pritožbo zavrnila kot neutemeljeno in v razlogih za svojo odločitev med drugim navedla, da bi moral revident v skladu z Odlokom že v vlogi za odmero komunalnega prispevka uveljavljati znižanje iz naslova minulih vlaganj in predložiti dokazila o dejanskem stanju, česar pa ni storil. 2. Sodišče prve stopnje je presodilo, da je bil v obravnavani zadevi postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena (prvi odstavek 63. člena ZUS-1). Sklicuje se na določbe 79. in 80. člena ZPNačrt, 6. člen Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka (Ur. l. RS, št. 95/2007, v nadaljevanju Pravilnik) ter 14. člena Odloka.

3. Zoper v uvodu navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je revident vložil revizijo in njeno dovoljenost utemeljeval z razlogi iz 1., 2. in 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu. Na zadevnih nepremičninah že obstaja vsa potrebna komunalna infrastruktura. Omenjeni parceli sta v zaokroženem kompleksu, ki služi svojemu gospodarskemu namenu, povezani z ostalo komunalno infrastrukturo. Vsa vlaganja v komunalno infrastrukturo so bila že izvedena in obstajajo, pri čemer jih je naredil revident in njegovi pravni predniki. Upravni organ prve stopnje bi moral izvesti ugotovitveni postopek, razpisati glavno obravnavo in postaviti izvedenca gradbene stroke. Tudi sodbe sodišča prve stopnje ni mogoče vsebinsko preizkusiti. Sodišče prve stopnje bi moralo opraviti glavno obravnavo. Predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

4. Tožena stranka v odgovoru na revizijo prereka vse navedbe revidenta kot neutemeljene. Tožeča stranka ni predlagala izvedbe ugotovitvenega postopka in tudi ni predložila dokumentacije, s katero bi utemeljila svoje trditve o vlaganjih. Upravni organ je odločil na podlagi dokumentacije, s katero je razpolagal, zaslišanje stranke za zavarovanje njenih pravic oziroma pravnih koristi ni bilo potrebno. Pri odmeri komunalnega prispevka so bili upoštevani vsi predpisani elementi po Odloku. Izračun komunalnega prispevka je ustrezno dokumentiran. Tožeča stranka ne navaja, v čem naj bi bil izračun napačen, njeni očitki so pavšalni in neargumentirani. Ne pove, kaj naj bi bilo v tabelah, ki so sestavni del odločbe o odmeri komunalnega prispevka, napačno. Predlaga, da Vrhovno sodišče revizijo zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodišča prve stopnje ter revidentu naloži v plačilo stroške odgovora na revizijo.

K I. točki izreka:

5. Revizija ni utemeljena.

6. V obravnavani zadevi je revizija dovoljena iz razloga po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki določa, da je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 EUR. V tej zadevi vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta, izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 EUR. Vrhovno sodišče obstoja ostalih zatrjevanih razlogov za dovoljenost revizije ni preizkušalo, ker je v tej zadevi izpolnjen že pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizija se lahko vloži le zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1), za razliko od pritožbe, s katero se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.

8. Po presoji Vrhovnega sodišča je v obravnavani zadevi sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe postopka v upravnem sporu (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1 v zvezi z 2. točko prvega odstavka 27. člena ZUS-1), saj je prezrlo, da so bile v postopku pred upravnim organom bistveno kršene določbe ZUP. Revidentu v upravnem postopku ni bila dana možnost udeležbe v postopku in s tem možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe ter tako zavaruje svoje pravice in pravne koristi (3. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). Ker te kršitve niso bile odpravljene niti v pritožbenem upravnem postopku, kljub tožnikovem zatrjevanju okoliščin, ki bi lahko vplivale na drugačno odločitev in kljub temu, da obrazec vloge za odmero komunalnega prispevka, ki ga je izdala Občina Škocjan in ga je revident izpolnil, ne vsebuje rubrike za vpis uveljavljanih vlaganj, se v postopku pred izdajo upravnega akta ni ravnalo po pravilih ZUP in sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage za svojo odločitev v 63. členu ZUS-1. 9. Komunalni prispevek je po ZPNačrt opredeljen kot plačilo dela stroškov gradnje komunalne opreme, ki ga zavezanec plača občini. S plačilom komunalnega prispevka je zavezancu zagotovljena priključitev na že zgrajeno komunalno opremo, oziroma mu je zagotovljeno, da bo ta zgrajena v roku in obsegu, kot to določa program opremljanja. Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka je investitor oziroma lastnik objekta, ki se na novo priključuje na komunalno opremo. Dolžnost plačila komunalnega prispevka obstaja tudi za objekt, ki je sicer že priključen na komunalno opremo, vendar se pri njem povečuje neto tlorisna površina ali se spreminja njegova namembnost (80. člen ZPNačrt). Po ZPNačrt (82. člen) se komunalni prispevek določi na podlagi programa opremljanja glede na površino in opremljenost stavbnega zemljišča s komunalno opremo ter glede na neto tlorisno površino objekta in njegovo namembnost oziroma glede na izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo.

10. V obravnavani zadevi je postopek odmere komunalnega prispevka pristojni občinski upravni organ začel na zahtevo zavezanca-investitorja, sedaj revidenta, kar ZPNačrt omogoča (šesti odstavek 79. člena). Z odločbo o odmeri komunalnega prispevka je bilo odločeno o obveznosti stranke (revidenta) v upravni zadevi. Organi občine odločajo v upravnih zadevah in o drugih pravicah, obveznostih in pravnih koristih posameznikov in organizacij, v upravnem postopku (68. člen ZLS). Ker postopek za izdajo odločbe o odmeri komunalnega postopka v ZPNačrt ni posebej urejen, se v teh primerih postopa po določbah ZUP (3. člen ZUP). Po določbah ZUP (138. člen) je treba pred izdajo odločbe ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so za odločitev pomembne, in strankam omogočiti, da uveljavljajo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi .

11. Po Odloku, v katerem so določena podrobnejša merila za odmero komunalnega prispevka, lahko zavezanec za plačilo komunalnega prispevka uveljavlja pretekla lastna vlaganja v javno komunalno infrastrukturo (14. člen).

12. Iz podatkov predloženega spisa izhaja, kar pravilno ugotavljata tožena stranka in sodišče prve stopnje, da revident v vlogi za izdajo odločbe o odmeri komunalnega prispevka z dne 19. 11. 2008, lastnih preteklih vlaganj v komunalno infrastrukturo na navedenem območju, ni uveljavljal, vendar tega ni mogoče v celoti pripisati njemu. Iz revidentove vloge, ki ima obliko obrazca, ki ga je izdala Občina Škocjan, je namreč razvidno, da je revident vnesel v obrazec podatke, ki jih ta zahteva (vrsto objekta, številka in velikost parcel, bruto površina novega objekta, na koga se bo glasilo gradbeno dovoljenje), ni pa obrazec imel rubrike o tem, ali vlagatelj uveljavlja lastna vlaganja v komunalno infrastrukturo. Iz podatkov spisa tudi ne izhaja, da bi bil revident opozorjen na to, da taka vlaganja lahko uveljavlja, niti, da bi mu bila dana možnost udeležbe v postopku pred izdajo odločbe, kjer bi taka vlaganja lahko uveljavljal in dokazoval. Pristojni organ po določbah ZUP (146. člen) ne sme izdati odločbe, preden da stranki možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, na katere se mora opirati odločba. Res je, da je tožnik šele v pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo zatrjeval pretekla vlaganja v komunalno infrastrukturo in da dokazov o tem ni predložil, vendar bi moral pritožbeni organ preizkusiti zakonitost izdane odločbe tudi glede postopka, ki je bil izveden pred izdajo odločbe, še zlasti, ker je revident v pritožbi navajal dejstva oziroma okoliščine (lastna pretekla vlaganja), ki bi lahko vplivala na odločitev o odmeri višine komunalnega prispevka, obrazec (vloga) za izdajo odločbe o odmeri komunalnega prispevka, na katerem je revident izpolnil podatke, ki jih je upravni organ zahteval za odmero komunalnega prispevka, pa je bil, kot že navedeno, glede zahteve o vnosu podatkov o lastnih vlaganjih, pomanjkljiv.

13. Vrhovno sodišče ugotovljene bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu ni moglo odpraviti, zato je na podlagi prvega odstavka 93. člena ZUS-1 razveljavilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje in mu zadevo vrnilo v novo sojenje. V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje odpraviti ugotovljene nepravilnosti in o tožbi ponovno odločiti.

K II. točki izreka:

14. Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na določbah tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.