Jedro

Obdolženi je zamudil rok za napoved pritožbe, če po razglasitvi sodbe in prenehanju bolezni v zakonskem roku ni predlagal vrnitve v prejšnje stanje.

Izrek

Pritožba obsojenega T. R. po zagovorniku se z a v r n e kot neutemeljena.

Obrazložitev

Z v uvodu navedenim sklepom je okrajna sodnica Okrajnega sodišča v Celju zavrgla kot prepozen predlog obsojenega T. R., vložen po zagovorniku, za vrnitev obravnavane zadeve v prejšnje stanje.

Proti temu sklepu se je pritožil obsojen T. R. po zagovorniku in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Pritožba ni utemeljena.

Iz zapisnika na list.št. 71 spisa izhaja, da je bil obsojeni T. R. dne 1.2.1999 seznanjen, da se bo glavna obravnava nadaljevala dne 23.2.1999 ob 8.30 uri, kar je vzel na znanje in se odpovedal posebnemu pisnemu vabilu nanjo. Istočasno je bil opozorjen, da lahko sodišče izreče sodbo tudi v primeru, če se glavne obravnave ne bo udeležil, torej v njegovi nenavzočnosti, da pa mora v takšnem primeru napovedati pritožbo v roku 8 dni od razglasitve sodbe, če ne, bo štelo, da se je pravici do nje odpovedal, kot je to določeno v členu 368/II Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Zapisnik je obsojeni T. R. podpisal. Glavne obravnave dne 23.2.1999 se obsojeni T. R. ni udeležil, pri čemer je iz zapisnika (list.št. 84 spisa) razbrati, da se je pred tem pisno opravičil. V spisu se dejansko nahaja po obsojencu podpisan dopis, ki nosi datum 22.2.1999 in v katerem ta sporoča, da ima virozo, zaradi česar, vročine, močnega prehlada in bolečin v glavi na sodišče ne more priti. Sodišče prve stopnje je glavno obravnavo opravilo v njegovi nenavzočnosti in istega dne tudi razglasilo sodbo, glede katere obsojenec sedaj napoveduje pritožbo (list.št. 92 spisa).

Ker ni predmet tega obravnavanja vprašanje, ali je sodišče prve stopnje smelo opraviti glavno obravnavo v nenavzočnosti obsojenega T. R. ali ne, je pritožbeno sodišče zadevo presojalo zgolj z vidika, ali je obsojeni T. R.res zamudil rok za vložitev pritožbe iz opravičljivih razlogov, kot to trdi že v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje. Tudi ono ugotavlja, da je ta rok obsojeni nedvomno zamudil. Kot je razvidno iz prej omenjenega dopisa obsojenega sodišču, je takrat bolehal za virozo, kar pomeni, da je to prebolel, laično gledano z velikim odstopom v korist obsojenega, vsaj v 10 dneh po razglasitvi sodbe. Da ni bil kasneje in dalj časa bolan, namreč izhaja tudi iz njegovih navedb v vloženi prošnji, ko pove, da opravičuje svoj izostanek zaradi bolezni zgolj za dan opravka zadnje glavne obravnave in to s potrdilom zdravnika, katerega pa ni priložil. Ne da bi bilo potrebno dopolnjevati dokazni postopek, je tako moč zanesljivo reči, da je obsojeni mogel podati predlog za vrnitev v prejšnje stanje in napovedati pritožbo vsaj sredi meseca marca 1999 in ne šele dne 24.5.1999, zatem, ko je dne 21.5.1999 (in ne 21.3.1999 kot to zmotno trdi sodišče prve stopnje) prejel pisni odpravek sodbe sodišča prve stopnje. Glede na povedano dejstvo vročitve pisnega odpravka sodbe na vprašanje vrnitve v prejšnje stanje in napoved pritožbe nima prav nikakršnega vpliva, saj je obsojeni mogel pričakovati, da bo proti njemu sodbo razglašena že dne 23.2.1999, o čemer se je mogel pozanimati in ustrezno ukrepati takoj za tem, ko je ozdravel, po vsej verjetnosti pa tudi že prej, saj sam trdi, da je bil sposoben telefonirati na sodišče tudi že med trajanjem bolezni same.

Zaradi povedanega pritožbi ni bilo mogoče ugoditi, ampak jo je bilo potrebno kot neutemeljeno zavrniti.