30. 9. 2008

SKLEP

Senat Ustavnega sodišča je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložil Zoran Mirjanić, Republika Bosna in Hercegovina, na seji 30. septembra 2008

sklenil:

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Ips 329/2006 z dne 24. 5. 2007 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru št. Kp 171/2006 z dne 7. 6. 2006 in s sodbo Okrožnega sodišča v Kopru št. K 64/2005 z dne 18. 10. 2005 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pritožnik je bil s prvostopenjsko sodbo spoznan za krivega kaznivega dejanja izsiljevanja po tretjem in prvem odstavku 218. člena v zvezi z 22. členom Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. – v nadaljevanju KZ) in kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po prvem odstavku 196. člena istega zakona. Izrečena mu je bila enotna kazen treh let in šestih mesecev zapora in stranska kazen izgona tujca za dobo šestih let. Drugostopenjsko sodišče je pritožbi pritožnikovega zagovornika deloma ugodilo in spremenilo izpodbijano sodbo tako, da je zavrnilo obtožbo zaradi kaznivega dejanja prisiljenja po prvem odstavku 142. člena v zvezi s 25. členom KZ, v ostalem delu pa zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno. Vrhovno sodišče je zahtevi za varstvo zakonitosti pritožnika in njegovega zagovornika zavrnilo.

2.Pritožnik v ustavni pritožbi zatrjuje kršitev pravic iz 14., 22., 23. in 29. člena Ustave. Navaja, da postopek ni bil pošten in podaja lastno oceno posameznih dokazov. Zakonski znaki kaznivih dejanj naj ne bi bili izkazani, sodišče naj bi kršilo načelo kontradiktornosti, ker ob nasprotujočih izjavah posameznih prič ni preizkusilo njihove verodostojnosti, dokazni postopek naj bi bil pomanjkljivo izveden, učinkovita obramba mu naj ne bi bila zagotovljena. Drugostopenjska sodba in sodba Vrhovnega sodišča naj bi bili glede očitkov o procesnih kršitvah pavšalno obrazloženi. Postopek naj bi tekel s pomočjo tolmačice za hrvaški jezik, ki naj bi ga ne razumel popolnoma, čeprav naj bi z zagovornikom zahtevala tolmača za srbski jezik. S tem naj bi bila kršena tretja točka prvega odstavka 371. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. – v nadaljevanju ZKP). Tolmačica naj ne bi bila navzoča na glavni obravnavi, na kateri naj bi bili zaslišani ključni priči. Policija naj bi kršila 8. člen ZKP, ker naj bi mu v slovenskem, zanj tujem jeziku, dala v podpis listino o hišni preiskavi in zasegu predmetov. Stališče Vrhovnega sodišča, da pritožnik razume slovenski jezik, ker živi v Sloveniji 15 let, naj ne bi držalo, saj naj ne bi slovenskega jezika nihče, ki ni končal osnovne šole v Republiki Sloveniji, popolnoma razumel, posebej jezika v kazenskem postopku. Pritožnik predlaga, da Ustavno sodišče ustavno pritožbo sprejme v obravnavo, razveljavi izpodbijane sodbe in vrne zadevo v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču.

B.

3.Pritožnik zatrjuje, da kazenski postopek, ki je tekel zoper njega, ni bil pošten zaradi sodelovanja tolmačice za hrvaški namesto za srbski jezik, zato ker je bilo kršeno načelo o kontradiktornosti postopka in ker mu ni bila zagotovljena učinkovita obramba. Pošteno sojenje zagotavljajo predvsem določbe 22., prvega odstavka 23. in v kazenskem pravu 29. člena Ustave.

4.Pritožnik utemeljuje le očitke glede prevajanja v postopku. Ustavno sodišče je v odločbi št. Up-599/04 z dne 24. 3. 2005 (Uradni list RS, št. 37/2005 z dne 11. 4. 2005 in OdlUS XIV, 38) opredelilo pravico obdolženca do uporabe svojega jezika in pisave iz 62. člena Ustave kot izraz pravice do poštenega postopka, ker je ocenilo, da je uresničitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave oziroma pravice do poštenega sojenja možno le ob spoštovanju pravice obdolženca do uporabe svojega jezika in pisave. Ustava v 62. členu vsakomur zagotavlja, da pri uresničevanju svojih pravic in dolžnosti ter v postopkih pred državnimi in drugimi organi, ki opravljajo javno službo, uporablja svoj jezik in pisavo na način, ki ga določi zakon. ZKP to pravico kot ustno komunikacijo s sodiščem ureja v 8. členu, za osebe, ki jim je vzeta prostost, pa tudi kot pisno komunikacijo v tretjem odstavku 7. člena. V zgoraj navedeni odločbi je Ustavno sodišče pojasnilo tudi, da »jezik, ki ga obdolženec uporablja v postopku (svoj jezik), je praviloma materni jezik oziroma jezik naroda, ki mu pripada, ali uradni jezik države, katere državljan je, ni pa to nujno« in da »lahko obdolženec v postopku uporablja določen jezik, ker ima primerno znanje, da se v tem jeziku lahko ustno sporazumeva«, da pa pisno sporazumevanje v določenem jeziku zahteva višjo raven znanja jezika kot ustno sporazumevanje.

5.Iz sodbe drugostopenjskega sodišča izhaja obrazložitev, zakaj sodišče šteje, da je pritožnik razumel, kar se je slišalo ali pisalo v postopku. Pojasnilo je, da iz zapisnika o zaslišanju pred preiskovalnim sodnikom izhaja pritožnikova izjava, da živi v Sloveniji že 15 let in slovenski jezik razume, da se je ponovnemu branju zapisnika odpovedal, ker je sledil nareku in ga kot točnega podpisal in da je bil na tem zaslišanju navzoč tudi zagovornik. Pojasnilo je tudi, da je bila na glavni obravnavi navzoča tolmačica za hrvaški jezik in da se je za to sodišče odločilo brez obdolženčeve zahteve, potem ko je ugotovilo, da so njegove vloge sestavljene v materinem jeziku in jih je zato pošiljalo v prevajanje in da je iz spisa razvidno, da ne pritožnik ne zagovornik nista omenila, da pritožnik ne bi razumel tistega, kar se je slišalo ali pisalo na glavni obravnavi neposredno ali preko tolmača. Vrhovno sodišče se je strinjalo z ugotovitvami drugostopenjskega sodišča, zakaj šteje, da je obdolženec razumel tisto, kar je sodišče obravnavalo v postopku. Navedlo je, da ne gre za kršitev ne 3. ne 8. točke drugega odstavka 371. člena ZKP, če tolmač procesnemu udeležencu, ki ne razume jezika, v katerem teče postopek, vsebine procesnega dejanja ne prevaja v njegov materni jezik, temveč v kakšen drug jezik, ki ga razume in govori. Pri tem je poudarilo, da stališče velja tudi glede tistih dejanj, ki jih je opravila policija.

6.Pritožnik navedb, da sta z zagovornikom zahtevala tolmača za srbski jezik, z ničimer ne izkaže. Ugotovitvam in stališčem drugostopenjskega sodišča in Vrhovnega sodišča, da je bil poučen o pravici do uporabe svojega jezika, pa se je temu odpovedal in zakaj štejeta, da je razumel jezik, v katerem je potekal postopek, ne oporeka. Ne oporeka niti stališču glede pisnega razumevanja jezika, navaja le svoje poglede na vsebino pravice do uporabe svojega jezika in svoje poglede, kateri jezik je to. Na ta način pa kršitve pravice do uporabe jezika iz 62. člena Ustave ne izkaže.

7.Pritožnik kršitev pravice do enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave, ki naj bi jo sodišče zagrešilo s tem, da je za prevajanje namesto tolmačice za srbski jezik zagotovilo tolmačico za hrvaški jezik, le zatrjuje, vendar je ne utemelji. Prav tako z nerazumljivim povezovanjem pravice do učinkovite obrambe z določbo prvega odstavka 355. člena ZKP ne utemelji očitka o kršitvi te pravice.

8.Pritožnik očitke o kršitvi načela kontradiktornosti, ker sodišče ob nasprotujočih izjavah posameznih prič ni preizkusilo njihove verodostojnosti in o pomanjkljivo izvedenem dokaznem postopku, utemeljuje le s svojimi stališči in pogledi na ugotovljeno dejansko stanje in uporabo prava, ki naj bi bila napačna. Tudi očitek, da kazniva dejanja, za katera je bil spoznan za krivega, nimajo vseh zakonskih znakov, kar bi bila kršitev načela zakonitosti v kazenskem pravu (28. člen Ustave), utemeljuje le s trditvijo o napačno ugotovljenem dejanskem stanju. S tem pa pritožnik zatrjevanih kršitev pravic iz 28., 22. in 23. člena Ustave glede na prvi odstavek 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS) ne izkaže.

9.Glede na navedbe v 5. točki obrazložitve, iz katerih izhaja, kako sta na očitke obrambe odgovorili drugostopenjsko in Vrhovno sodišče, je očitek o pavšalni obrazložitvi, kar bi bila lahko kršitev pravice enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, neutemeljen.

10.Ker kršitve ustavnih pravic niso podane, senat ustavne pritožbe ni sprejel v obravnavo.

C.

11.Senat je ta sklep sprejel na podlagi drugega odstavka 55.b člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07) v sestavi: namestnik predsednika senata dr. Ernest Petrič ter člana Jasna Pogačar in dr. Ciril Ribičič. Sklep je sprejel soglasno.

dr. Ernest Petrič Namestnik predsednika senata