Jedro

Tožeča stranka je s predloženim uradnim prevodom Potrdila o zdravniški kvalifikaciji z dne ... dokazala, da ima ustrezno izobrazbo za izvajanje zdravilske dejavnosti tradicionalne kitajske medicine, vendar prvi odstavek 36. člena ZZdrav določa še druge pogoje, ki jih mora stranka izpolnjevati za pridobitev licence po tem zakonu. Med njimi je tudi pogoj aktivno znanje slovenskega jezika, ki se dokazuje z opravljenim izpitom iz slovenskega jezika, glede katerega pa tožeča stranka priznava, da ga še ni opravila.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je upravni organ prve stopnje v 1. točki izreka odločil, da se dovoli izvršitev odločbe Zdravstvenega inšpektorata Republike Slovenije št. 06179-19/2021-34 z dne 27. 8. 2018 (ki je postala izvršljiva dne 15. 9. 2018), s katero je bilo tožeči stranki kot zavezanki prepovedano opravljanje zdravilske dejavnosti tradicionalne kitajske medicine, do pridobitve veljavne licence, s katero bo izkazovala strokovno usposobljenost za samostojno izvajanje tradicionalne kitajske medicine. Z 2. točko izreka je upravni organ določil prisilni ukrep denarne kazni v znesku 200,00 EUR v primeru, da bo tožeča stranka kljub prepovedi še naprej izvajala zdravilsko dejavnost, s 3. točko izreka pa, da je nov rok za izvršitev ukrepa iz odločbe št. 06179-19/2021-34 z dne 27. 8. 2018 na dan vročitve tega sklepa. S 4. točko izreka je bilo odločeno, da pritožba ne zadrži izvršbe in s 5. točko, da v tem postopku niso nastali posebni stroški.

2.Iz obrazložitve izhaja, da je Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije dne 27. 8. 2018 po uradni dolžnosti tožeči stranki izdal odločbo o prepovedi opravljanja zdravilske dejavnosti tradicionalne kitajske medicine do pridobite licence s strani pristojnega organa v Republiki Sloveniji. Rok za izvršitev dodeljenega ukrepa je bil določen z dnem pravnomočnosti odločbe. Tožeča stranka se je pravočasno pritožila, vendar je pritožbeni organ pritožbo zavrnil.

3.Dne 8. 9. 2022 je inšpektor pregledal spletno stran http://kitajska..., iz katere je izhajalo, da je tožeča stranka še zmeraj navedena kot izvajalka tradicionalne kitajske medicine in da izvaja akupresuro, moksibustijo in ventuz. Še istega dne je inšpektor na lokaciji ... opravil inšpekcijski nadzor in ugotovil, da zdravilsko dejavnost na tem naslovu izvaja tožeča stranka, zato jo je z dopisom št. 06179-19/2012 z dne 5. 10. 2022 pozval, da v roku 30 dni predloži dokazilo o strokovni usposobljenosti zdravilca za samostojno izvajanje zdravilske dejavnosti, torej veljavno licenco. V odgovoru na dopis je tožeča stranka predložila licenco Evropske federacije za naravno, energetsko in duhovno medicino (EUNES), iz katere je razvidno, da je bila izdana na podružnici Republike Hrvaške, z navedbo, da licenca z evropskim nazivom zadosti tudi zahtevam slovenske zakonodaje.

4.Tožena stranka poudarja, da je predmet inšpekcijskega postopka dejstvo, da zavezanec nima veljavne licence za opravljanje zdravilske dejavnosti izdane s strani pristojnega organa v Republiki Sloveniji, ki pa je pogoj za izvajanje te dejavnosti v skladu s 35. in 36. členom Zakona o zdravilstvu (v nadaljevanju ZZdrav).

5.Tožeča stranka je zoper odločitev upravnega organa prve stopnje vložila pritožbo, ki jo je pritožbeni organ v 1. točki izreka kot neutemeljeno zavrnil. Z 2. točko izreka pa je spremenil datum iz 1. točke sklepa št. 0619-72/2022-1 z dne 8. 12. 2022 iz 15. 9. 2018 na 10. 12. 2018. S 3. točko izreka je še odločil, da stroški postopka niso nastali.

6.Iz obrazložitve izhaja, da je iz spisne dokumentacije razvidno, da pritožnik ni upošteval ukrepov, ki mu jih je z odločbo št. 06179-19/2012-34 z dne 27. 8. 2018, odredil organ prve stopnje. Glede EU licence, ki jo je priložil pritožbeni organ navaja, da listina dokazuje samo usposobljenost pritožnika za izvajanje metode tradicionalne kitajske medicine in njegovo članstvo v evropskem združenju za naravno energijsko in duhovno medicino, ne more pa nadomestiti licence za izvajanje zdravilske dejavnosti v Republiki Sloveniji, ki jo lahko na podlagi 4. točke 24. člena v zvezi z drugim odstavkom 52. člena ZZdrav izda le Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije, če ugotovi, da vlagatelj izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 36. člena istega zakona.

7.Pritožbeni organ je še dodal, da je eden izmed pogojev, ki jih mora stranka izkazati tudi aktivno znanje slovenskega jezika, ki se dokaže le s potrdilom pooblaščene izobraževalne institucije o opravljenem splošnem preizkusu znanja slovenskega jezika. ZZdrav zdravilstvo definira kot dejavnost, ki jo opravljajo zdravilci za izboljšanje zdravja in kakovosti življenja uporabnika storitev in obsega ukrepe in aktivnosti temelječe na zdravilskih sistemih in zdravilskih metodah, ki se izvajajo na način, ki ne škoduje zdravju. Tveganje na področju javnega zdravja se zmanjšuje tako, da morajo tudi izvajalci zdravilske dejavnosti pridobiti licenco. Ker tožeča stranka licence Ministrstva za zdravje ni pridobila, je njeno pritožbo zavrnil.

8.Tožeča stranka se z odločitvijo upravnih organov ne strinja in vlaga tožbo v upravnem sporu. V njej navaja, da je zanjo in za njeno družino življenjskega pomena, da opravlja delo, s katerim se vsi preživljajo. Ustrezno izobrazbo je pridobila že v svoji domovini, nato je pridobila tudi EU licenco, ki jo priznava celotna Evropa, samo Slovenija ne in tega ne razume. Kljub temu, da je predložil vse ustrezne dokumente, je še vedno dobil zavrnilni odgovor. Tožeča stranka navaja, da želi delati, da ima ustrezno izobrazbo in licenco in da si želi možnost opravljanja izpita iz slovenskega jezika ter pošteno sojenje. Sodišču smiselno predlaga, da izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne v ponovno odločanje.

9.V odgovoru na tožbo tožena stranka prereka navedbe tožeče stranke in vztraja pri navedbah iz izpodbijanih upravnih aktov.

10.Tožba ni utemeljena.

11.Izpodbijani sklep v obravnavani zadevi je sklep o dovolitvi izvršbe odločbe, s katero je bilo tožeči stranki prepovedano opravljanje zdravilske storitve tradicionalne kitajske medicine, ker ni pridobila licence s strani pristojnega organa v Republiki Sloveniji. Upravno sodišče v zadevah, kjer je izpodbijani upravni akt sklep o dovolitvi izvršbe, preverja zgolj, ali so bili izpolnjeni pogoji za izdajo sklepa o dovolitvi izvršbe.

12.Prvi odstavek 283. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) določa, da se sklep, izdan v upravnem postopku izvrši, ko postane pravnomočen. Izvršba upravnega sklepa oz. odločbe se opravi z namenom izpolnitve nedenarne obveznosti (284. člen ZUP) z upravno izvršbo (prvi odstavek 288. člena ZUP). Opravi se zoper tistega, ki je dolžan izpolniti obveznost - zavezanec (prvi odstavek 286. člena ZUP), opravlja pa jo organ, ki je o zadevi odločil na prvi stopnji (prvi odstavek 289. člena ZUP) tako, da izda sklep o dovolitvi izvršbe, s katerim ugotovi, da je odločba, ki se izvrši, postala pravnomočna in izvršljiva ter določi način izvršbe (prvi odstavek 290. člena ZUP).

13.Sodišče ugotavlja, da je upravni organ pravilno na podlagi 298. člena ZUP dovolil izvršbo na nedenarne obveznosti s prisilitvijo zoper tožečo stranko kot zavezanko, ker tožeča stranka ni izkazala, da je v času od izdaje izvršilnega naslova - odločbe Zdravstvenega inšpektorata Republike Slovenije št. 06179-19/2021-34 z dne 27. 8. 2018 (ki je postala pravnomočna dne 10. 12. 2018) do inšpekcijskega nadzora dne 8. 9. 2022 pridobila licenco za opravljanje zdravilske dejavnosti s strani pristojnega organa v Republiki Sloveniji. Tožeča stranka je namreč tekom upravnega postopka predložila le licenco, ki jo je izdal institut v Zagrebu.

14.Prvi odstavek 35. člena ZZdrav določa, da je licenca javna listina, ki dokazuje strokovno usposobljenost zdravilca za samostojno izvajanje posameznih zdravilskih sistemov in zdravilskih metod ter jo zdravilcu podeli Zdravilska zbornica za dobo 7 let. Prvi odstavek 6. člena ZZdrav določa, da so zdravilci polnoletne fizične osebe, ki imajo pridobljeno najmanj srednjo izobrazbo zdravstvene smeri ali pridobljeno najmanj srednjo strokovno izobrazbo in opravljen preizkus iz zdravstvenih vsebin, ki jih predpiše minister, in<em> veljavno licenco, pridobljeno skladno s tem zakonom</em> . Četrta točka 24. člena ZZdrav določa, da Zdravilska zbornica podeljuje, podaljšuje in odvzema licence zdravilcem ter vzpostavi, vodi in vzdržuje register zdravilcev.

15.Prvi odstavek 36. člena ZZdrav določa pogoje za pridobitev licence, ki so: najmanj srednja izobrazba zdravstvene smeri ali najmanj srednja strokovna izobrazba in opravljen preizkus iz zdravstvenih vsebin iz prvega odstavka 6. člena tega zakona; usposobljenost za izvajanje posameznega zdravilskega sistema ali zdravilske metode; aktivno znanje slovenskega jezika, na dvojezičnih območjih pa tudi jezika narodne skupnosti; da oseba ni pravnomočno obsojena za naklepno kaznivo dejanje na kazen zapora več kot šest mesecev ali da ji ni bil izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica.

16.Iz upravnega spisa izhaja, da je tožeča stranka v upravnem postopku predložila prevod (stalnega sodnega tolmača) v Ljudski republiki Kitajski pridobljenega potrdila o pridobljeni zdravniški kvalifikaciji z dne 26. 3. 2007, iz katerega izhaja, da ima končano Fakulteto za kitajsko medicino province Hubei za stroko oz. disciplino tradicionalno kitajsko medicino.

17.Tožeča stranka je tekom upravnega postopka predložila tudi kopijo licence št. 13862022-UE z dne 7. 11. 2022, iz katere izhaja, da je izdana tožeči stranki s strani Instituta za prirodnu, energetsku in duhovnu medicinu Zagreb.

18.Ker ZZdrav jasno predpisuje, da licenco za opravljanje zdravilske dejavnosti v Republiki Sloveniji izdaja Zdravilska zbornica oz. do njene ustanovitve pristojno Ministrstvo za zdravje (drugi odstavek 52. člena ZZdrav) je upravni organ ravnal pravilno, ko pridobljene licence na institutu v Zagrebu ni sprejel kot ustrezne ter odločil, da tožeča stranka pogoja - predložitev licence izdane s strani pristojnega organa Republike Slovenije - ni izpolnila in posledično izdal izpodbijani sklep o dovolitvi izvršbe pravnomočne in izvršljive odločbe Zdravstvenega inšpektorata Republike Slovenije št. 06179-19/2021-34 z dne 27. 8. 2018.

19.Za tožečo stranko je sporno vprašanje ali izpolnjuje pogoje za pridobitev licence na podlagi 36. člena ZZdrav, vendar to vprašanje ni predmet tega upravnega spora, v katerem se presoja dovoljenost izvršbe. Sodišče dodaja, da je tožeča stranka s predloženim uradnim prevodom Potrdila o zdravniški kvalifikaciji z dne 26. 3. 2007 dokazala, da ima ustrezno izobrazbo za izvajanje zdravilske dejavnosti tradicionalne kitajske medicine, vendar prvi odstavek 36. člena ZZdrav določa še druge pogoje, ki jih mora stranka izpolnjevati za pridobitev licence po tem zakonu. Med njimi je tudi pogoj aktivno znanje slovenskega jezika, ki se dokazuje z opravljenim izpitom iz slovenskega jezika, glede katerega pa tožeča stranka priznava, da ga še ni opravila.

20.Na podlagi drugega odstavka 36. člena ZZdrav stranka, ki želi prejeti licenco vloži vlogo z dokazili o izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka 36. člena ZZdrav pri Zdravilski zbornici, ki vodi upravni postopek in o vlogi odloči z odločbo. Tožeča stranka lahko z vložitvijo nove vloge in dokazili o izpolnjevanju pogojev navedenega člena pri Zdravilski zbornici začne postopek presoje izpolnjevanja pogojev za pridobitev licence za opravljanje zdravilske dejavnosti v Republiki Sloveniji.

21.Na podlagi zgoraj obrazloženega je sodišče ugotovilo, da je odločitev upravnega organa o izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe pravilna in zakonita, spoštovana so bila tudi pravila postopka, zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

22.Sodišče je odločilo brez glavne obravnave v skladu s peto alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj sta se stranki, po pozivu sodišča z dne 26. 11. 2024, glavni obravnavi odpovedali in soglašali, da sodišče odloči na podlagi podatkov v spisu.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o zdravilstvu (2007) - ZZdrav - člen 36

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.