Jedro

Po prvem odstavku 77. člena ZPNačrt je dolžnost občine, da zagotavlja gradnjo komunalne opreme, pri čemer se ta financira iz komunalnega prispevka, proračuna občine, proračuna države in iz drugih virov (drugi odstavek istega člena). Zato je občina upravičena do povrnitve dela stroškov opremljanja zemljišč, ki ga zavezanec, to je investitor oziroma lastnik objekta, ki se na novo priključuje na komunalno opremo, ali ki povečuje neto tlorisno površino objekta ali spreminja njegovo namembnost, plača občini.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Občinske uprave Občine ... št. 351-3/2010 z dne 13. 9. 2010 se odpravi in zadeva vrne prvostopenjskemu organu v ponoven postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je bil tožniku kot zavezancu zaradi priključitve obstoječega objekta ..., ki stoji na zemljišču parc. št. 363/4 k. o. ..., na javno omrežje kanalizacije, odmerjen delež k primarni kanalizaciji v višini ... EUR, ki ga je tožnik dolžan poravnati v 60 dneh od prejema odločbe ter v primeru zamude dolžan plačati zakonite zamudne obresti. Iz obrazložitve je razvidno, da je na območju naselij ..., ... in ... zgrajen ločen sistem fekalne in meteorne kanalizacije in Občini ... izdano uporabno dovoljenje 9. 6. 2010. Na podlagi 291. sklepa Občinskega sveta Občine ... z dne 16. 12. 2004 se za priključitev na kanalizacijski sistem v navedenih naseljih plača delež k primarni kanalizaciji po cenah iz Sklepa o višini deleža k primarnemu vodovodu in o višini deleža k primarni kanalizaciji (Uradni list RS, št. 16/04, v nadaljevanju Sklep o višini deleža) na območju Občine ..., ki velja v času sprejema tega sklepa (cena za leto 2004). Osnova za določitev deleža k primarni kanalizaciji je količina letne porabljene vode na posameznem vodomeru v obdobju od 1. 1. 2009 do 30. 6. 2010, ki pri tožniku znaša 220 m3 letno. Na podlagi navedenega cenika (Kanal 2- priključnik še ne plačuje kanalščine, B- ne gradi uličnega kanala/direktni priključek) in določene porabe vode je tožniku kot lastniku objekta naloženo plačilo navedenega zneska.

Pritožbeni organ je tožnikovo pritožbo zavrnil in pritrdil pravilnosti prvostopenjske odločbe. V svoji obrazložitvi pojasnjuje, da je priključitev na območju, kjer je kanalizacija zgrajena, obvezna po prvem odstavku 18. člena Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode ter izvajanju posebnih storitev (Uradni list RS, št. 13/02, v nadaljevanju Odlok). S priključitvijo objekta na javno kanalizacijo postane lastnik objekta zavezan za plačilo deleža k primarni kanalizaciji. Odmera tega deleža se po Sklepu določi glede na porabljeno pitno vodo v preteklem obdobju. Po 3. členu navedenega Sklepa o višini deleža in ob upoštevanju dejstva, da tožnik do priključitve na novozgrajeno kanalizacijo še ni plačeval kanalščine, se za izračun uporabi 3. stolpec podatkov.

Tožnik se z navedeno odločitvijo ne strinja in sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo razveljavi (pravilno odpravi) in odloči o sporni zadevi, podrejeno pa naj Občini ... naloži, naj ponovno odloči o višini odmere deleža k primarni kanalizaciji. Tožbo utemeljuje s sklicevanjem na pritožbene navedbe in z zatrjevanjem, da je toženka nepravilno izpeljala investicijo kanalizacije. Meni, da podzakonski predpisi, na podlagi katerih je bila izdana izpodbijana odločitev, niso v skladu z veljavno slovensko zakonodajo in predpisi Evropske Unije. Meni tudi, da izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti in da bi morala Komunala investicije v infrastrukturo ekonomsko in ekonomično zaračunati v ceni svojih storitev. Tožnik navaja še, da je kljub težavam zaradi invalidnosti dokončal šolanje in delal, zato meni, da se upravičeno sklicuje na pravico do sodnega varstva.

Toženka je sodišču dostavila upravne spise, ki se nanašajo na obravnavano zadevo, na tožbo pa ni odgovorila.

Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno, ali je tožniku pravilno odmerjeno plačilo deleža primarne kanalizacije zaradi priključitve na javno omrežje kanalizacije. Po 59. členu Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 in spremembe – v nadaljevanju ZGJS) plačujejo za uporabo javnih dobrin, ki so glede na posameznega uporabnika ali glede na določljive skupine uporabnikov izmerljive, uporabniki ceno proizvoda ali storitve, ki je lahko tudi v obliki tarife, takse, nadomestila ali povračila. Cene se oblikujejo in določajo na način in po postopku, ki ga določa zakon ali odlok lokalne skupnosti v skladu z zakonom in se lahko določijo diferencirano, po kategoriji uporabnikov in količini porabljenih ali nudenih javnih dobrin ter rednosti njihove uporabe. Navedeno pomeni, da se na podlagi določbe zakona, na katerega se sklicuje toženka pri utemeljevanju svoje odločitve, lahko določa cena dobrine, ki jo zagotavlja gospodarska javna služba. Iz obrazložitve izpodbijane odločitve pa je razvidno, da po vsebini ne gre za plačilo cene odvajanja odpadnih voda, temveč za plačilo komunalnega prispevka zaradi priključitve na komunalno opremo. Tudi pritožbeni organ se v uvodu svoje odločitve sklicuje na osmi odstavek 79. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 – v nadaljevanju ZPNačrt), ki določa, da je župan pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločitev o komunalnem prispevku zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo.

Po prvem odstavku 77. člena ZPNačrt je dolžnost občine, da zagotavlja gradnjo komunalne opreme, pri čemer se ta financira iz komunalnega prispevka, proračuna občine, proračuna države in iz drugih virov (drugi odstavek istega člena). Zato je občina upravičena do povrnitve dela stroškov opremljanja zemljišč, ki ga zavezanec, to je investitor oziroma lastnik objekta, ki se na novo priključuje na komunalno opremo, ali ki povečuje neto tlorisno površino objekta ali spreminja njegovo namembnost (80. člen ZPNačrt), plača občini (prvi odstavek 79. člena ZPNačrt). Komunalni prispevek se določi na podlagi programa opremljanja glede na površino in opremljenost stavbnega zemljišča s komunalno opremo ter glede na neto tlorisno površino objekta in njegovo namembnost oziroma glede na izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo (prvi odstavek 82. člena ZPNačrt). Na podlagi petega odstavka 75. člena je Vlada Republike Slovenije izdala Uredbo o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč (Uradni list RS, št. 80/07 – v nadaljevanju Uredba). Na podlagi drugega odstavka 82. člena ZPNačrt je bil izdan Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 95/07 – v nadaljevanju Pravilnik). Občina pa lahko na podlagi tretjega odstavka 82. člena predpiše podrobnejša merila za odmero komunalnega prispevka.

Ne iz obrazložitve prvostopenjskega ne iz obrazložitve odločbe drugostopenjskega organa ni razvidno, da bi bila pri odmeri komunalnega prispevka po vsebini upoštevala prej navedena merila iz prvega odstavka 82. člena ZPNačrt, saj je bil prispevek tožnika odmerjen glede na količino letne porabe vode. Sklep, na podlagi katerega je toženka odmerila delež k primarni kanalizaciji, je bil namreč izdan na podlagi 59. člena ZGJS. Ta določba pa, kot je bilo že prej povedano, ne ureja plačila komunalnega prispevka, temveč obveznost plačila uporabe javne dobrine.

Po navedenem torej prispevek, ki ga je dolžan plačati lastnik objekta, ki se na novo priključuje na komunalno opremo, ni bil odmerjen na podlagi predpisov, ki urejajo komunalni prispevek. To pomeni, da je bil v postopku za izdajo izpodbijane določbe napačno uporabljen zakon in s tem tudi podzakonski predpis. Ker je torej izpodbijana odločba nezakonita, je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani akt odpravilo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10 – v nadaljevanju ZUS-1). Zadevo je vrnilo prvostopenjskemu organu v ponoven postopek (tretji odstavek 64. člena ZUS-1), v katerem je tožena stranka vezana na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).