Jedro

Za izrek inšpekcijskega ukrepa v obravnavani zadevi je relevantna ugotovitev, da živa meja ovira polje preglednosti v križišču lokalnih cest. Gre za dejstvo, da predmetni del žive meje (ciprese) v preglednostnem trikotniku moti preglednost v minimalni razdalji 30 m in s tem ne zagotavlja polja preglednosti, ki bi ga predmetno križišče moralo imeti.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže. III. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Dol pri Ljubljani, Ivančna Gorica, Litija in Šmartno pri Litiji (v nadaljevanju: prvostopenjski organ) tožnikoma kot lastnikoma naložil, da sta dolžna v roku 60 dni od prejema odločbe znižati del žive meje – ciprese v preglednostnem trikotniku križišča LC ..., odsek LC ... in JP ..., ki se nahaja na zemljišču parc. št. 111/3 k.o. …, v dolžini 7 m, vzporedno z LC merjeno od prvega betonskega stebra ograje (gledano od JP levo) in 2 m v krivini ob JP, merjeno od istega betonskega stebra ograje, na višino 0,75 m od nivoja ceste (točka 1 izreka). O izvršitvi del morata pisno obvestiti prvostopenjski organ v roku 8 dni po preteku roka iz 1. točke izreka (točka 2 izreka). V primeru, da naložene obveznosti ne bosta opravila v določenem roku, bo za odpravo nepravilnosti kot prisilno sredstvo zoper vsakega posebej uporabljena denarna kazen v višini 500,00 EUR (točka 3 izreka). V postopku niso nastali stroški (točka 4 izreka). Pritožba ne zadrži izvršitve (točka 5 izreka). Iz obrazložitve je razvidno, da je prvostopenjski organ po uradni dolžnosti vodil postopek glede nezagotovljene preglednosti na priključku predmetne javne poti - JP ..., odsek JP ..., v naselju Dolsko, na lokalno cesto LC ..., odsek LC ..., gledano levo. Ugotovitve inšpekcijskega nadzora izhajajo iz zapisnika z dne 14. 1. 2015, s katerim sta bila tožnika seznanjena, in sta nanj podala pripombe, na katere je prvostopenjski organ odgovoril v obrazložitvi izpodbijane odločbe. Iz zapisnika izhaja, da je živa meja posajena v varovalnem pasu občinskih kategoriziranih cest in v preglednostnem trikotniku križišča lokalne ceste LC ..., odsek … (v nadaljevanju LC) in javne poti JP ... (v nadaljevanju JP), ki se nahaja na zemljišču parcelna št. 111/3 k.o. …, ki je v lasti tožnikov. Prvostopenjski organ je ocenil preglednostno polje v skladu s sedmim odstavkom 18. člena Pravilnika o projektiranju cest, po katerem je potrebno v nivojskem križišču ali priključku zagotoviti polje preglednosti, ki ga določajo zaustavni razdalji na prednostni cesti in odmik vozila na neprednostni cesti od robu vozišča prednostne ceste. Ugotovil je, da preglednost iz stranske prometne smeri (JP) ovirajo visoke ciprese na zemljišču s parc. št. 111/3 k.o. …, katerih višina presega 0,75 m nad nivojem križišča. Ob pravilno zaustavljenem vozilu na robu glavne prometne smeri (LC) znaša vidna razdalja gledano levo 22 m, kar je manj kot je predpisana zaustavna razdalja pri dani prometni ureditvi prometa s prometno signalizacijo v križišču. V nadaljevanju se prvostopenjski organ sklicuje na določbe 31. člena, 45. člena, prvega in petega odstavka 49. člena Odloka o občinskih cestah v Občini Dol pri Ljubljani (v nadaljevanju: Odlok) ter določbo drugega odstavka 70. člena Pravilnika, ki jih citira. Prvostopenjski organ odgovarja na pripombo tožnikov glede neprisotnosti tožnikov na inšpekcijskem ogledu 14. 1. 2015. Sklicuje se na zapisnik in navaja kako je inšpekcijski postopek potekal. Ogled na terenu v prisotnosti tožnikov je bil opravljen 20. 11. 2011. Ugotovljena je signalizacija omejitve hitrosti na 40 km. V zapisniku je natančno opisan postopek ugotavljanja polja preglednosti in pravna podlaga zanj. V tem križišču, tako na LC kot na JP, sta locirana dva prehoda za pešce. Križišče je locirano v neposredni bližini osnovne šole in vrtca. Mesto je tudi fotografirano in razvidno iz slik, ki so sestavni del zapisnika. Pravna podlaga za rok za izvedbo ukrepa je v tretjem odstavku 7. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (v nadaljevanju: ZIN). Prvostopenjski organ navaja določbo 298. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP). Pritožba ne zadrži izvršitve (30. člen ZIN).

Pritožbeni organ se z odločitvijo strinja. Prvostopenjski organ je odločitev oprl na ugotovitve inšpekcijskega nadzora z dne 14. 1. 2015, ki so natančno opisane in izhajajo iz pridobljene dokumentacije in ogleda, neposredno na kraju samem. Prisotnost lastnikov parcel pri ogledu ni obvezna. Prvostopenjski organ je pojasnil vsa pomembna dejstva in okoliščine, dejansko stanje je razvidno tudi iz fotografij. Pritožbeni organ navaja člene 2, 3, 4 in 5 Odloka in peti odstavek 45. člena in 6. točko prvega odstavka 45. člena Odloka. V konkretnem primeru je živa meja višja od dovoljene višine. Dokazovanje v skladu s 83. členom ZUP z izvedencem odredi uradna oseba, ki vodi postopek. Navaja 97. člen Zakona o cestah (v nadaljevanju: ZceS-1) in 45. člen Odloka, ki ju citira. Tožnika bi morala odstraniti celotno živo mejo, ki presega višino 0,70 m, saj se vse nahaja znotraj varovalnega pasu občinske ceste, vendar po ZUP ni dovoljena sprememba odločbe v škodo stranke.

Tožnika sta vložila tožbo. Navajata, da sta že v pritožbi opozorila na pomanjkljivost obrazložitve, zaradi katere prvostopenjske odločbe ni mogoče preizkusiti. Nepopolno je ugotovljeno dejansko stanje. Ni podatkov o tem, kje leži živa meja napram izhodišču iz Odloka in na katerem predpisu je utemeljena trditev o predpisani zaustavni razdalji pri dani prometni ureditvi prometa ter kako je bil ugotovljen preglednostni trikotnik. Izrek je nejasen. Nalaga znižanje žive meje, ne v celoti, pač pa na določeni razdalji, ki jo opredeljuje v odnosu na betonski steber ograje in ob krivini javne poti, brez ustrezne določitve smeri. Tožnika sta tudi izrecno ugovarjala temu, da dejstva, katerih ugotavljanje terja posebno strokovno znanje, ugotavlja sama inšpektorica. Gre za bistveno kršitev določb ZUP po drugem odstavku 237. člena ZUP. Drugostopenjski organ je pojasnil lastnosti cest, ki so opredeljene v izreku prvostopenjske odločbe z LC in JC in predstavljajo osnovo za odločanje prvostopenjskega organa. Tožnikoma bi v postopku morala biti dana možnost za izjave. Upravni organ ne more šele v pritožbenem postopku pojasnjevati lastnosti posameznih cest, na katere se vežejo omejitve, ter preostalo dejansko in pravno podlago odločbe. Drugostopenjski organ pojasnjuje razloge, zakaj meni, da ima inšpektorica potrebno strokovno znanje za ugotavljanje dejstev, kot so pregledni trikotniki in druga dejstva. Drugostopenjski organ bi moral kaj več kot le podati splošno zagotovilo, da so inšpektorji strokovno usposobljeni. Za konkretno inšpektorico bi moral predstaviti podlage za ugotovitev, da ima strokovno znanje. Prvostopenjski organ je svoj zaključek o preglednosti gradil tudi na podatku o zaustavni razdalji, pri čemer je štel, da je ta večja od 22 m, pri dani prometni ureditvi s prometno signalizacijo v križišču. Od kje izhaja tak zaključek ni pojasnil, prav tako tudi ne drugostopenjski organ. Prav na preglednostni prostor pa se v obrazložitvi prvostopenjske odločbe vežejo omejitve vegetacije. Opredelitev zaustavne razdalje ter s tem povezanega preglednostnega prostora je bistvena za odločitev v tem postopku. Iz obrazložitve ne izhaja od kod izvajata oba organa zaključke o bistvenih podlagah za sprejeto odločitev. Izpodbijana odločba je tako procesno nepravilna kot so tudi dejstva nepopolno ugotovljena. Tožnikoma je bila s tem, ko pravno relevantna dejstva, ki terjajo strokovno znanje, ugotavlja inšpektor sam, tudi odvzeta pravica do izjave, saj sta se lahko glede tega vprašanja opredelila šele po prejemu odločbe. S tem so bile kršene določbe 8. člena in 9. člena ZUP. Sodišču predlagata, da izpodbijano odločbo odpravi, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov postopka.

Tožena stranka je dostavila upravni spis, na tožbo ni odgovorila.

K točki 1 izreka: Tožba ni utemeljena.

V zadevi je sporen inšpekcijski ukrep znižanja dela žive meje-cipres v preglednostnem trikotniku križišča lokalne ceste in javne poti, kot sta navedeni „LC ..., odsek LC ... in JP ...“, ki se nahaja na zemljišču parc. št. 111/3 k.o. …, ki je v lasti tožnikov, v dolžini, kot je navedeno.

V obravnavani zadevi gre za občinsko cesto, katerih upravljavec je občinska uprava, ki določi način izvajanja nalog upravljanja s splošnim aktom (95. člen ZCest-1). Da gre za občinsko cesto, katere kategorizacija je sicer določena v 4. členu Odloka(1), kar je pojasnila tožena stranka, je razvidno tudi iz obrazložitve izpodbijane odločbe, zato toženka nima prav, ko meni, da je šele pritožbeni organ pojasnil lastnosti cest, na katere organ prve stopnje veže omejitve oz. pravno in dejansko podlago izpodbijane odločitve.

Glede na konkretno opredelitev predmetnih cest s številkami in poimenovanji javna cesta oz. javna pot oz. s kraticami, kot so navedeni tudi v 4. členu Odloka, nimata prav tožnika, ko zatrjujeta, da lastnosti cest niso konkretno opredeljene in da ni podatka o tem, kje leži živa meja napram izhodišču iz Odloka. Glede naloženega ukrepa znižanja žive meje so v izreku izpodbijane odločbe pojasnjene tudi smeri „dolžina 7 m, vzporedno z LC merjeno od prvega betonskega stebra ograje (gledano od JP levo) in 2 m v krivini od JP, merjeno od istega betonskega stebra ograje na višino 0,75 m od nivoja ceste“, zato sodišče zavrača tudi očitek, da izrek ni določen. Pri navedbi kategorizacije občinske ceste je uporabljena kratica LC, kar pa je jasno, da se nanaša na v izreku opredeljeno lokalno cesto z oznako „LC ..., odsek ...“ oz. je jasno, da JP pomeni javno pot z oznako „JP ...“. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ prve stopnje pojasnil uporabo kratic, zato po mnenju sodišča njihova uporaba ne more biti sporna, na način, kot želita prikazati tožnika, ko menita, da zato izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti.

Neutemeljeni so tudi očitki tožnikov, da ni pojasnjeno, na katerem predpisu temelji trditev o predpisani zaustavni razdalji pri dani prometni ureditvi prometa. Za tožnika so sporni predvsem zaključki o preglednostnem trikotniku. Dejanska in pravna podlaga za odločitev je razvidna iz obrazložitve izpodbijane odločbe. Dejanska podlaga za odločitev ima podlago tudi v upravnih spisih, kjer se nahaja tudi zapisnik z dne 14. 1. 2015, ki se nanj prvostopenjski organ sklicuje. Prvostopenjski organ je po presoji sodišča pravilo utemeljil oceno preglednostnega polja, skladno z določbo 18. člena Pravilnika o projektiranju cest. Po sedmem odstavku 18. člena navedenega pravilnika je treba v nivojskem križišču ali priključku zagotoviti polje preglednosti, ki ga določajo zaustavni razdalji na prednostni cesti in odmik vozila na neprednostni cesti od roba vozišča prednostne cest. Iz ugotovitev prvostopenjskega organa, izhaja, da ob pravilno zaustavljenem vozilu na robu glavne prometne smeri LC (lokalne ceste z oznako „LC ..., odsek LC ...“ - op. sodišča) znaša vidna razdalja gledano levo 22 m. Prvostopenjski organ ugotavlja, da je to manj kot je predpisana zaustavna razdalja pri dani prometni ureditvi prometa s prometno signalizacijo v križišču. V obravnavanem primeru je hitrostna omejitev 40 km/h. To izhaja tudi iz zapisnika, z dne 14. 1. 2015, ko organ prve stopnje navaja, da ni zagotovljena preglednost na križišču LC (lokalne ceste z oznako LC ..., odsek LC … - op. sodišča) in JP v zaustavitveni dolžini 30 m, temveč da je omogočena vidljivost do razdalje 22 m. Na tej dejanski podlagi temelji ugotovitev organa prve stopnje, da morata tožnika v polju preglednosti znižati ciprese tako, da višina rasti ne presega 0,75 m od nivoja ceste, na dolžini, kot je navedeno („7 m vzporedno z LC, merjeno od prvega betonskega stebra ograje, in 2 m v krivini ob JP“). Prvostopenjski organ je v zapisniku ugotovil, da bo na ta način v oddaljenosti 3,0 m od roba z LC voznik na JP (neprednostni cesti) na višini 1,0 m videl vozilo (ali oviro) na LC (prednostni cesti) na zaustavitvi razdalji 30 m. Tožnikoma je bil zapisnik poslan in sta se z vsemi okoliščinami konkretnega primera lahko v celoti in natanko seznanila. V zapisniku z dne 14. 1. 2015 je podrobno opisan postopek odločitve, na podlagi katerega je prvostopenjski organ prišel do navedenih zaključkov, pri čemer je pojasnjeno tudi glede minimalne zaustavitvene razdalje(2). Prvostopenjski organ se pri tem sklicuje na pravilno pravno podlago 18. člena Pravilnika o projektiranju, ki je veljal v času odločanja. Glede na navedeno sodišče tožnikove ugovore, da ni jasno, kako je prvostopenjski organ gradil svoje zaključke o preglednosti tudi na podatku o zaustavitveni razdalji, pri čemer je štel, da je ta večja od 22 m, kot neutemeljene zavrača. Slednje izhaja tudi iz fotografij, ki so sestavni del zapisnika z dne 14. 1. 2015. Zato nimata prav tožnika tudi glede očitkov, da ni razvidno, na kakšen način je prvostopenjski organ ugotovil preglednostni trikotnik in zakaj nalaga znižanje žive meje na določeni razdalji, ki je opredeljena v izreku. Iz ugotovitev organa prve stopnje namreč nedvomno izhaja, da se predmetna živa meja-ciprese, ki je locirana ob predmetni lokalni cesti (LC ... odsek LC ...) v dolžini 7 m in v območju priključka javne poti (JP ...) z lokalno cesto v dolžni 2 m, nahaja v območju preglednega trikotnika in da se nahaja tudi v celoti v varovalnem pasu(3).

Po presoji sodišča je preglednostni prostor pravilno ugotovljen in pravilno je prvostopenjski organ nanj vezal omejitve glede vegetacij. Prvostopenjski organ je pravilno pojasnil, da vegetacija na zemljišču parc. št. 111/3 k.o. …, v lasti tožnikov, v dolžini kot je navedeno, vpliva na preglednost v preglednostnem trikotniku spornega križišča. Iz zapisnika izhaja, da predmetni del žive meje, ki je naložen za znižanje, moti preglednost v minimalni razdalji 30 m in s tem ne zagotavlja polja preglednosti, ki bi ga križišče moralo imeti, kakor to določa Pravilnik o projektiranju cest in Pravilnik o cestnih priključkih na javne ceste, saj je razvidno, da ob pravilno zaustavljenem vozilu na robu glavne prometne smeri (lokalna cesta) znaša vidna razdalja, gledano levo, 22 m. Lastnik ali uporabnik zemljišča v polju preglednosti občinske ceste pa mora na zahtevo občinskega inšpekcijskega organa, pristojnega za ceste, odstraniti ovire (peti odstavek 49. člena Odloka)(4).

Za izrečen ukrep je organ prve stopnje navedel tudi pravilno pravno podlago, to je Odlok o občinskih cestah v Občini Dol pri Ljubljani, katerega določbe je tudi pravilno uporabil. Po prvem odstavku 49. člena Odloka v območju nivojskega križišča občinskih cest, občinske ceste, državno cesto, železniško progo (pregledni prostor) ali v območju cestnih priključkov na občinsko cesto (pregledno polje) ter na notranjih straneh cestnih krivin (pregledna berma), ni dovoljeno vzpostaviti kakršnekoli vegetacije ali postaviti objekte, naprave ali druge predmete ter storiti karkoli drugega, kar bi oviralo preglednost cest, križišča ali priključka(5). Med drugim je na zemljiščih ob občinski cesti prepovedano postavljati ograje, zasaditi živo mejo, drevje, trto ali druge visoke nasade ali poljščine, če se s tem poslabša ali onemogoči preglednost ceste ali drugače ovira ali ogroža promet, poškoduje cesta ali poslabša njena urejenost (točka 6) drugega odstavka 45. člena Odloka)(6).

Dejansko stanje je popolno in pravilno ugotovljeno. Za izrek inšpekcijskega ukrepa v obravnavani zadevi je relevantna ugotovitev, da živa meja ovira polje preglednosti v križišču tam navedenih lokalnih cest. Gre za dejstvo, da predmetni del žive meje (ciprese) v preglednostnem trikotniku, kot je navedeno, moti preglednost v minimalni razdalji 30 m, in s tem ne zagotavlja polja preglednosti, ki bi ga predmetno križišče moralo imeti. Pri tem tožnika niti ne zatrjujeta, da dejansko stanje glede višine in obsega rasti žive meje ne bi bilo takšno, kot izhaja iz ugotovitev prvostopenjskega organa. Pri tem sodišče poudarja, da je glede preglednosti ob občinski cesti tudi v ZCes-1 predpisano, da v območju nivojskega križišča občinskih cest, kot je obravnavani primer, ni dovoljeno postavljati kakršnekoli vegetacije ali objekte, naprave in druge predmete ter storiti karkoli drugega, da bi oviralo preglednost križišča (prvi odstavek 98. člena ZCes-1). Smiselno enako vsebuje tudi 6. točka drugega odstavka 45. člena Odloka, na katerega se sklicuje prvostopenjski organ.

Sodišče zavrača tudi očitek tožnikov, da prvostopenjski organ ne poseduje ustreznega strokovnega znanja. Po 115. členu ZCes-1 se vodenje inšpekcijskega postopka izvede po določbah zakona, ki ureja inšpekcijski nadzor (v nadaljevanju: ZIN)(7). Inšpekcijski nadzor je nadzor nad izvajanjem oziroma spoštovanjem zakonov in drugih predpisov, ki ga izvršujejo inšpektorice oziroma inšpektorji kot uradne osebe s posebnimi pooblastili in odgovornostmi (2. člen ZIN). Nobenega dvoma ni, da občinski inšpekcijski organ opravlja nadzor nad določili Odloka o občinskih cestah v občini Dol pri Ljubljani. Položaj, pravice in dolžnosti inšpektorjev določajo členi 12 do 17a ZIN. Če ni s predpisi o posamezni inšpekciji drugače določeno, je lahko za inšpektorja imenovana oseba, ki ima predpisano izobrazbo, v skladu z zakonom, ki ureja sistem javnih uslužbencev, ustrezne delovne izkušnje, določene s predpisi, ki urejajo notranjo organizacijo in sistemizacijo v organih državne uprave in strokovni izpit za inšpektorja. Obseg inšpekcijskega nadzorstva določa 114. člen ZCes-1, kjer je med drugim določeno, da inšpektor za ceste pri opravljanju inšpekcijskega nadzora nadzira tudi „ali je zagotovljeno polje preglednosti ceste, skladno s predpisi, ki urejajo javne ceste“ (8. alineja prvega odstavka 114. člena ZCes-1). Po 118. členu ZCes-1 pa pristojni inšpektor za ceste z opozorilom, če oceni, da je to zadosten ukrep, ali z odločbo med drugim odredi, da se v roku, ki ga določi, odpravijo nepravilnosti, ki jih ugotovi v zvezi, med drugim tudi s poljem preglednosti cest v nasprotju z zakoni in predpisi, ki urejajo ceste (8. točka prvega odstavka 118. člena Zces-1). Gre za izrecno pristojnost inšpektorja za ceste, dano v okviru specialnega predpisa, zato sodišče očitke tožnikov, da prvostopenjski organ nima dovolj strokovnega znanja kot neutemeljene zavrača. Pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora inšpektor samostojno vodi postopek ter izdaja odločbe in sklepe (18. člen ZIN). Sicer pa se glede vseh postopkovnih vprašanj, ki niso urejena z ZIN ali s posebnim zakonom, uporablja ZUP (3. člen ZIN). Tožnika ne navaja konkretnih okoliščin, zaradi katerih bi sodišče podvomilo v strokovnost uradne osebe, ki je vodila postopek na prvi stopnji, zato očitke tožnikov kot pavšalne zavrača. Prvostopenjski organ pa se je opredelil tudi do pripomb tožnikov, da bi moral območje preglednostnega polja ugotavljati strokovnjak s prometnega področja. Če je za ugotovitev ali presojo kakšnega dejstva, ki je pomembno za rešitev zadeve, potrebno strokovno znanje, s katerim uradna oseba, ki vodi postopek, ne razpolaga, se lahko izvede dokaz z izvedencem (prvi odstavek 189. člena ZUP). Vendar pa se po drugem odstavku navedenega člena ZUP dokaz z izvedencem izvede le, če uradna oseba, ki vodi postopek, oceni, da je to potrebno iz navedenih razlogov. Organ prve stopnje je pojasnil, da se področje preglednega trikotnika ugotavlja in določa na podlagi veljavne zakonodaje oz. pravilnikov, ki točno določajo posamezne odmike, ter da zato dokaz z izvedencem ni potreben. Navedel je tudi razlog ekonomičnosti postopka. Sodišče se z njegovo oceno strinja, tožnika pa nista navedla okoliščin, ki bi vplivale na drugačno oceno. Tožnika pa sta imela možnost v postopku predložiti tudi mnenje strokovnega pomočnika, česar pa nista storila.

Tudi ne gre za to, da bi pritožbeni organ pojasnjeval lastnosti posameznih stvari, (cest), na katere se vežejo omejitve in s tem dejansko in pravno podlago izpodbijane odločbe, kot navajata tožnika. Pritožbeni organ je dopolnil obrazložitev organa prve stopnje glede kategorizacije javnih cest, kot izhaja iz Odloka, kar pa ne pomeni, da je s tem spremenil dejansko in pravno podlago izpodbijane odločitve, kot menita tožnika.

Sodišče ni našlo očitanih kršitev pravil postopka. Izrek izpodbijane odločbe je skladen z 213. členom ZUP in ga je mogoče izvršiti, saj je jasen in določen, obrazložitev izpodbijane odločbe pa je v skladu z 214. členom ZUP. Načelo materialne resnice ni kršeno. Prvostopenjski organ je po presoji sodišča pri nadziranju, ali je zagotovljeno polje preglednosti ceste skladno s predpisi, ki urejajo javne ceste, kot jih prvostopenjski organ navaja, zadostno pojasnil razloge, iz katerih izhaja, da je ogroženo oziroma zmanjšana preglednost na spornem odseku, s čimer se strinja tudi sodišče. Kršeno tudi ni načelo zaslišanja stranke. Tožnika sta bila seznanjena z vsemi relevantnimi okoliščinami, ki vplivajo na odločitev. Zapisnik, ki je bil izdan v ponovljenem postopku 14. 1. 2015 sta tožnika prejela in nanj podala pripombe. V obravnavani zadevi ne gre za stranke z nasprotujočimi si interesi, zato glavna obravnava po ZUP ni potrebna. Po 18. členu ZIN inšpektor pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora samostojno vodi postopek ter izdaja odločbe in sklepe v upravnem in prekrškovnem postopku. Iz ZIN ne izhaja obvezna prisotnost zavezancev pri ogledih, zato sodišče vse očitke tožnikov, da sta prizadeta v svojih pravicah, ker nista bila osebno navzoča pri ogledu, sodišče kot neutemeljene zavrača. V obravnavani zadevi oba organa tudi ugotavljata, da gre tudi za varovalni pas ceste. V tem pasu je po prvem odstavku 97. člena ZCest-1 raba prostora omejena.(8) Izrečeni ukrep bi se zato, po presoji pritožbenega organa, zaradi omejene rabe prostora, moral nanašati na celotni varovalni pas občinske ceste, kjer se nahaja sporna živa meja, s čimer se strinja tudi sodišče. Ker pa gre za prepoved reformacije in peius (člen 253. ZUP), je pritožbeni organ pravilno odločil, da v tem delu ne posega v odločitev prvostopenjskega organa, s čimer se strinja tudi sodišče. Ker je po povedanem izpodbijana odločba pravilna in zakonita, sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti niti kršitev ustavnih pravic, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

K točki 2 izreka: Tožnika sta 5. 10. 2015 vložila predlog za izdajo začasne odredbe, skladno z drugim odstavkom 32. člena ZUS-1. Po navedeni določbi sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta prizadela tožniku težko popravljiva škoda. Ker je pogoj za izdajo začasne odredbe procesna predpostavka, da o zadevi še ni bilo odločeno, v obravnavanem primeru pa le-ta ni izpolnjena, glede na točko 1 izreka te sodbe, je sodišče zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrglo.

K točki 3 izreka: Izrek o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem če sodišče tožbo zavrne ali zavrže ali se postopek ustavi, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

>op. (1): 4. člen Odloka o občinskih cestah v Občini Dol pri Ljubljani določa: Občinske ceste se kategorizirajo kot lokalne (s skrajšano oznako LC), javne poti (s skrajšano oznako JP) in javne poti za kolesarje (s skrajšano oznako KJ).

>op. (2): Tretji odstavek 18. člena Pravilnika o projektiranju cest določa, da je minimalna zaustavitvena razdalja določena v odvisnosti od projektne hitrosti in nagiba nivelete ceste, kar je razvidno iz preglednice v tretjem odstavku 18. člena Pravilnika o projektiranju cest. Iz preglednice iz tega člena znaša pri pri projektni hitrosti 40 km/h, pri nagibu nivelete 0 (do -4 oz. + 4) 30 m. >op. (3): Varovalni pas v občinski cesti je določen, da se preprečijo škodljivi vplivi posegov v prostor, v katerem je raba prostora omejena (prvi odstavek 31. člena Odloka).Varovalni pas občinske ceste se meri od zunanjega roba cestnega sveta v smeri prečne in vzdolžne osi ter znaša največ pri lokalni cesti (LC) 8 m, pri javni poti (JP) 5 m( peti odstavek 31. člena Odloka).

>op.(4) : Če inšpektor pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora ugotovi, da je kršen zakon ali drug predpis oziroma drug akt, katerega izvajanja nadzoruje, ima med drugim pravico in dolžnost odrediti ukrepe za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti v roku, ki ga sam določi (1. alineja prvega odstavka 32. člena ZIN).

>op.(5) : Enako določbo vsebuje 98. člen ZCes-1. >op.(6) : Dovoljena višina je 0,70 m in 1,5 m od roba vozišča oziroma 0,50 m od zunanjega roba hodnika za pešce (šesti odstavek 45. člena Odloka). Drugi odstavek 70. člena Pravilnika o projektiranju cest določa:“V območju površin, potrebnih za preglednost ceste, je dopustna zatravitev in zasaditev grmovnic, katerih višina rasti ne presega 0,75 m“.

>op.(7) : ZIN ureja splošna načela inšpekcijskega nadzora, organizacijo inšpekcij, položaj, pravice in dolžnosti inšpektorjev, pooblastila inšpektorjev, postopek inšpekcijskega nadzora, inšpekcijske ukrepe in druga vprašanja, povezana z inšpekcijskim nadzorom (1. člen).

>op.(8) : Po četrtem odstavku 97. člena ZCes-1 sega varovalni pas lokalne ceste 10 m od zunanjega roba cestnega sveta ter 5 m zunanjega roba cestnega sveta pri javnih poteh. Tudi po določbi 45. členu Odloka je na zemljiščih ob cesti, in sicer v pasu, ki sega 1,5 m od roba vozišča oziroma 0,5 m od zunanjega roba hodnika za pešce, prepovedano postavljanje ograj in sajenje žive meje ter drugega rastlinstva, katerega višina presega 0,70 m.