Jedro

Okoliščina, da je pred Okrajnim sodiščem v Krškem v teku drug pravdni postopek, v katerem to sodišče nastopa kot tožena stranka in se od njega zahteva plačilo odškodnine, samo po sebi ne more zadoščati za upravičen dvom v nepristranskost sodišča kot celote v obravnavani pravdni zadevi zaradi ugotovitve obstoja stvarne služnosti, ne v subjektivnem ne v objektivnem smislu.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Pred Okrajnim sodiščem v Krškem je v teku pravdni postopek zaradi ugotovitve obstoja stvarne služnosti. Stvarno in krajevno pristojno Okrajno sodišče v Krškem zaradi zahteve po objektivni nepristranskosti predlaga prenos pristojnosti za odločanje v zadevi na drugo stvarno pristojno sodišče. Navaja, da je tožnik 27. 2. 2014 vložil tožbo zoper toženo stranko O. zaradi ugotovitve obstoja stvarne služnosti, 28. 2. 2014 pa je vložil tožbo zoper O. in Okrajno sodišče v Krškem zaradi plačila odškodnine. Ker je tožnik vložil tožbo zoper Okrajno sodišče v Krškem, to sodišče ne more postopati ne v zadevi R 19/2014 ne v zadevi R 20/2014, saj bi bil ogrožen videz nepristranskosti sodišča. Poleg tega je sodišče že zavrglo vlogo, ki jo je tožnik naslovil kot „Tožba za ugotovitev služnosti“ (R 10/2014).

2. Predlog ni utemeljen.

3. Določilo 23. člena Ustave Republike Slovenije predvideva pravico do sodnega varstva, iz katere izhaja tudi zahteva, da sodišče pri postopanju v konkretni zadevi ustvarja oziroma ohrani videz nepristranskosti. Po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice sta za obstoj nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča v konkretnem primeru, kot tudi objektivni kriterij, kjer gre za presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja torej ni pomembno zgolj to, da je nepristranskost sojenja dejansko zagotovljena, temveč se mora odražati tudi navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja. V nasprotnem primeru sta lahko ogrožena tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojena v konkretni zadevi.

4. Pomemben procesni institut, s katerim se zagotavlja ustavna pravica do nepristranskega sojenja, je delegacija pristojnosti (67. člen Zakona o pravdnem postopku). Pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ zajema različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak lahko nanj vplivajo od zunaj, in zadevajo celotno sodišče. Okoliščina, da je pred Okrajnim sodiščem v Krškem v teku drug pravdni postopek, v katerem to sodišče nastopa kot tožena stranka in se od njega zahteva plačilo odškodnine, samo po sebi ne more zadoščati za upravičen dvom v nepristranskost sodišča kot celote v obravnavani pravdni zadevi zaradi ugotovitve obstoja stvarne služnosti, ne v subjektivnem ne v objektivnem smislu.

5. Standard objektivne nepristranskosti in neodvisnosti pomeni, da so nedopustna kakršnakoli razmerja med osebami, ki odločajo v določeni zadevi, in strankami v postopku. Na podlagi dosedanjega ravnanja sodišča v obravnavanem sporu oziroma nasploh v zvezi s tožnikom ni mogoče sklepati, da bi bile prisotne okoliščine, zaradi katerih bi to imelo osebne razloge za odločanje v korist ene izmed strank in ki bi onemogočale ali oteževale objektivno, nepristransko sojenje in z izključnim upoštevanjem pravnih kriterijev. Prav tako po razumnih merilih ne more biti prizadet videz nepristranskosti, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.

6. Ker uveljavljane okoliščine ne utemeljujejo prenosa krajevne pristojnosti, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo.